Tretji dan (nedelja): Marijino srečanje z Elizabeto in Janezov poskok v materinem telesu.

Preberem: Lk 1, 39-45

V času, ko je Zaharija onemel in krepil svojo vero, je angel Gabrijel obiskal Marijo in ji povedal, da bo postala mati Božjega Sina. Ko je Marija zvedela za novico o tem, da je Elizabeta čudežno zanosila, se je hitro podala na Jug, v Judovsko pogorje v Ain Karin, kjer je stanovala Elizabeta in njen mož Zaharija. Marija je odšla na pot, hotela je srečati Elizabeto.

Hitrica Marije je hitrica tistega, ki nosi Jezusa in ga želi prinesti drugim. Marija ji je prišla povedati veselo novico, da je noseča in se obenem veselila Elizabetinega materinstva, prav tako ji je želela pomagati v visoki nosečnosti. 

Pozdrav Marije

Marija prva pozdravi, mlajša pozdravi starejšo. Pozdrav pomeni prinesti drugemu Boga, milost, naklonjenost.

 Marija prinaša veselje, ki je bilo v angelovem pozdravu, ko je stopil k njej, veselje Dragega, ki skače po gorah in gričih. (Vp 2,1). Marijin pozdrav tako prinaša in odpira delovanje Svetega Duha: Janez se poln Svetega Duha premakne od veselja, Janez je bil tako že pred rojstvom napolnjen s Svetim Duhom.  

Elizabeta je napolnjena s Svetim Duhom

Tudi Elizabeta je polna Svetega Duha. Elizabeta začne v Svetem Duhu z besedami izraziti to, kar je naredil z gesto Janez Krstnik pod njenim srcem. Elizabeta je slavila Marijino božje materinstvo, najvišje znamenje Božjega blagoslova, njegove prisotnosti, ki deluje med nami: Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa. To je hvalnica, ki je delno sprejeta v znano molitev Zdrava Marija. Vsekakor gre za prvo marijansko molitev.

Tu je blagoslov, ki je tako kot v Stari zavezi, povezan z  rodovitnostjo, kar je največje nasprotje smrti, ne-življenju.

Pomen srečanja

V središču odlomka je srečanje med Marijo in Elizabeto, pa tudi med Jezusom in Janezom Krstnikom, ki se še nista rodila. Med nami in drugimi so pogosto hribi predsodkov, ovir, misli, ki nam onemogočajo, da se ne moremo srečati z njimi: ne vemo, če imajo čas, če jim je naš obisk všeč, če jim morda nismo v nadlego, če ne bomo morda znali izreči pravih besed. Kdor zares sreča nekoga, da stopi v njegovo življenje, je zaznamovan s tem srečanjem.

Sprejeti Boga

Za vsem tem gre za sprejetje Boga, da ga postavimo na najvišje častno mesto v našem življenju. Priznavamo  svojo majhnost in krhkost, kljub temu smo poklicani, da sprejmemo Boga. Za sprejem Boga moramo raztegniti našo dušo, razkleniti naše meje, naše zaprtosti in poglede, zato postane vedno izreden obisk, ko sprejmemo v svoje življenje Gospoda in samo po njegovi milosti je to mogoče narediti, mu služiti, ga častiti.

.

Marija sprejme Boga s hvalnico

Srečanje Elizabete in Marije se konča s hvalnico. Najprej Elizabeta blagruje Marijo: Blagor tebi, ki si verovala Lk 1,45. Pa tudi Marija je nadaljevala s slavljenjem Boga, hvalila je njegovo veličino, velika dela, ki jih je storil v njenem življenju in življenju človeštva. Tako postane vse jasno in prosojno, Bog je izvršil velika dela, on drži v rokah usodo sveta, ponižuje mogočne in dviga vse, ki so ponižni in vanj zaupajo.

Izhodišča za premišljevanje:

Občudujem dve materi, ki sta odprti za srečanje z Božjim Sinom, ki prihaja na svet.

Kakšna so moja srečanja z ljudmi, kaj prinašajo in kako me oblikujejo?

Katerih srečanj se bojim?

V kakšnem smislu mi drugi prinaša Jezusa in Boga?

Kako sprejemam Boga in njegove napotke?

Kdaj se dogodki v mojem življenju razvijejo v hvalnico in zahvalo?