Čeprav prevladujoča miselnost poveličuje posameznost in izjemo, obrobje in različnost, tostranskost in zgolj trenutek, želimo premišljevati o presežnem in povezanosti stvarnosti. Mnogi se sicer potopijo v nezavedno in virtualno, ne odpravijo pa se iskati skupnega temelja in globljega smisla bivanja. Kljub temu je še vedno prisotna želja in hrepenenje po božjem in presežnem. Ljudje živimo na meji dveh svetov, ki jih je težko povezati. Nekateri  vidijo le materialni vidik stvarnosti in tragičnost svoje minljivosti. Kolikor se podamo v iskanje trdnega in večnega, se srečamo s svojim osebnim jedrom, v katerem nam govori Božji glas. Če mu pritrdimo s svojimi spoznavnimi sposobnostmi, se rodi zaupanje vere. Korak za korakom odkrivamo Božje razodetje v svetu in našem življenju. Ko napredujemo na tej poti, se srečamo s trdno skalo stvarnosti, z Besedo, večnim Božjim Sinom, ki je v življenju Očeta. Sveti Pavel pravi, da je imel Bog načrt že pred začetkom stvarjenja. Oče je v svojem Sinu mislil na nas, še preden se je odločil, da bo ustvaril svet. Ker je bil pred stvarjenjem samo Bog, ima vse ustvarjeno svojo korenino v njem, čeprav ni ustvarjeni svet Bog in živi na drugačen način od Boga. Prav tako tudi stvarjenje pomeni določeno povezavo in edinost vsega bivajočega. Sovraštvo, delitev in nerazumevanje so sad ateizma in nasprotovanja, vera v Boga pa prinaša ljubezen, odpuščanje in potrpežljivo prenašanje drugačnosti. Zato obstaja vedno globlji temelj in povezava, ki poveže še tako huda nasprotja. O tem so veliko premišljevali Solovjov in drugi ruski misleci. Jezus Kristus je učlovečena Božja Beseda, prvi temelj vsega, v katerem je vse ustvarjeno. Kolikor se je učlovečil in v svojem telesu doživel smrt ter vstajenje, je tudi naš odrešenik in začetnik novega človeštva. Vez s Kristusom je tako globoka, da moremo govoriti o poroki me Kristusom in Cerkvijo, ki živita kot eno telo. Kristus je Ženin in Cerkev je Nevesta, ki v Svetem Duhu sprejema Kristusa in hrepeni po njem. V tem odnosu je Kristus glava in voditelj, ki mu je Cerkev zvesta in je zanj odprta, on pa jo ljubi, spoštuje in jo sprejema po vseh njenih padcih. Navdušen ženitovanjski odnos med Kristusom in Cerkvijo more navdihovati naše medsebojne odnose, da bi presegali prevladujočo tragičnost in ravnodušnost z bolj globokim zaupanjem in medsebojno naklonjenostjo. Tako bomo v družinah, župniji, šoli in skupnosti živeli bolj polno, trdno in veselo. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/107