Svetopisemska knjiga Visoka pesem je čudovita hvalnica človeški in Božji ljubezni. Če je v Božji ljubezni vse podarjanje, je v človeški ljubezni povezava med iskanjem, hrepenenjem in podarjanjem. V ljubljeni in ljubljenem je neprestano hrepenenje, ki se potem združi v harmoniji življenja in se potem vedno znova poglablja. Ljubljena gori v pričakovanju ljubljenega, že ljubiti in biti ljubljena. Ljubljeni opeva njeno lepoto in se trudi odpraviti, kar ogroža njun odnos. Oba si želita popolne podarjenosti, v kateri bosta iskala radost drug drugega in rasla v navdušenju. Pomemben je prehod od zaljubljenosti k ljubezni, ki ni le na začetku odnosa med pari, ampak se v določeni obliki ponavlja in ustvarja navdušenje, odprtost, svežino in novo podarjanje. Pri mnogih parih postane problem to kroženje in prepletanje zaljubljenosti in ljubezni, ko upade navdušenje in postanejo odnosi mehanični, vsakdanji. Zaljubljenost je posebno stanje navdušenja, milost, ki je podarjena parom na začetku medsebojnega iskanja in spoznavanja. Pojavi se kot strela in je močno čustveno stanje, blaženost, v katero so vključeni vsi čuti in spoznavne sposobnosti. Toda njen klic traja le malo časa, navadno nekaj mesecev in se prelije v stabilni odnos pozitivnih čustev, medsebojnega podarjanja ter sprejetosti. Vendar pa s tem zaljubljenost ne izgubi svoje vloge. Ljubezen potrebuje gibanje in dinamiko, ljubljeni in ljubljena si morata prihajati naproti. Pri tem se odkrivata v najvišjih razsežnostih svoje ljubezni in najdeta razloge za novo navdušenje, ki je seveda drugačno od tistega na začetku. Od zaročencev in poročenih je odvisno, če bodo ohranili zvestobo in odnose tako, da bodo mogli vztrajati tudi po preizkušnjah in oddaljenosti. Nekateri se še bolj zaprejo vase, drugi si iščejo nadomestke v utapljanju ali pa v ustvarjanju novih odnosov. Toda iz tega nastanejo nove rane in težave. Zato je zvestoba najboljše zdravilo, ob njej pa stvaren pogled na drugega ter rast v sprejemanju in odpuščanju. Ob podarjeni ljubezni zopet zaživijo ugasla ognjišča, pojavi se dobra misel, odprejo se vrata src.  Velik pomen ima tudi poročni odnos z Bogom, ki pomaga oživljati iskanja in spodbudi podarjanje ter odpuščanje. Kjer je človeška ljubezen privzeta v Božjo, najde v njej moč za nove začetke. Ljubljeni in ljubljena si vedno znova prihajata naproti, njunega prihajanja ne more ustaviti niti strah pred izgubo ali občutek oddaljenosti in nezanimanja. Ko se po daru srečanja zopet obnovi ljubezen in pozdravijo rane, nastane praznik, ki ju usmerja k Božjemu objemu. Ljubljeni in ljubljena postaneta očarljiva in nežna, v njih je želja, da bi bila trajno odprta za podarjanje in ljubezen. Tudi še tako velike preizkušnje ne morejo ustaviti napredovanja tega kroga ljubezni, ki postaja trdna in njeno sonce nikoli ne zaide. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/116