Potem, ko smo ustavili pri Jezusovih besedah o poroki, se želimo srečati z nekaterimi izrazi njegove poročne ljubezni. Jezus je učlovečeni Božji Sin, ki nam govori na naš človeški način, po telesu, besedah, gestah, dejanjih. Vse to izhaja iz poročne ljubezni med Bogom in človeštvom, ki se je zgodil v Mariji, najprej v njenem srcu, potem še v telesu. Tak dogodek je bila  svatba v Kani, kjer je bil prisoten Jezus in njegova Mati. Poročni značaj ima tudi njegovo umiranje na križu in velikonočno srečanje z Marijo Magdaleno, zlasti pa zadnja večerja in vse, kar je z njo povezano. Pomenljivo je, da je Jezus storil prvi čudež na svatbi, pri poroki. Po Marijini prošnji je izbral ta praznik, da je pokazal lepoto in sijaj Božje poročne ljubezni s človeštvom. Pomanjkanje vina pomeni krhkost človeške ljubezni, njene padce in preizkušnje; cerkveni očetje pravijo, da je med možem in ženo zmanjkalo ljubezni. Učlovečeni Božji Sin prihaja tja, kjer je zmanjkalo ljubezni. Voda predstavlja naravne odnose in rešitve, ki pa nimajo ne zadostujejo in nimajo moči, da bi obnovili ljubezen. Potreben je močnejši dar in zagon, ki ga predstavlja spremenjeno vino. Jezus tu ne deluje na magičen način, ampak preko ljudi in njihovih prošenj. Marija je opazila, da bo zmanjkalo vino in poslala služabnike k Jezusu, naj pomaga. Tisti, ki so globoko povezani z Bogom, še bolj čutijo druge ljudi in njihove stiske. Marija je poklicala Jezusa, da bi vzpostavil nov poročni odnos, kjer je ljubezen usahnila ali zamrla. Novo vino je znamenje Svetega Duha, ki je izvir veselja in življenja. Sveti Duh želi podariti ljubezen poročnim parom, da bi vedno znova vstopali  v praznik in obnavljali življenje, predvsem, da se ne bi zaprli vase in svojo čustveno samozadostnost. Pri tem je treba poudariti, da poročna gostija v Kani ne predstavlja utemeljitve zakramenta svetega zakona. Če pozorno pogledamo na to dogajanje, opazimo, da nista v središču ženin in nevesta, ampak Jezus in Žena-Marija. Ona je Nevesta nove poroke, iz katere se bodo hranile in krepile poročne ljubezni človeštva. Glede same oblike poroke je Jezus s svojo prisotnostjo na svatbi potrdil tedanjo obliko poroke in povabil ženina ter nevesto, da bi vstopila v njegov poročni odnos s človeštvom. Ta poročni odnos je prisoten že pri učlovečenju, v katerem je Bog izrekel svoj 'da' za prihod večnega Sina na svet, prav tako Marija svoj 'da' Bogu. S tem poročnim  dogodkom med Bogom in človeštvom je zaznamovano vse Jezusovo življenje in tudi življenje Cerkve. Jezus nam je blizu s svojim poveličanim telesom in milostjo, ki nas nagovarja na naš človeški način. Pri poroki se je treba premakniti, iti iz sebe k drugemu. Božji Sin je zapustil nebesa in prišel prebivati v uboge razmere sveta, človeštvo pa je v Mariji izreklo 'da' in se s tem premaknilo k poročnemu odnosu z Bogom. Dvojni poročni 'da', Marije in Boga vodi k novemu telesu, ki je zaživelo pod Marijinim srcem. V poročni odnos z učlovečenim Božjim Sinom vstopajo vse človeške ljubezni do poslednje izročitve, ko bo človeštvo kot Nevesta v Svetem Duhu prosilo za dokončni prihod Gospoda, Ženina. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/122