Sveto pismo in druge religije govorijo o usmiljenju, vendar mu Sveto pismo doda povsem svoj pečat. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi kot moža in ženo in ju blagoslovil za poslanstvo na zemlji. Toda zgodila se je katastrofa upora in zavrnitve. Človek je bil izgnan iz raja, začelo se je širiti zlo in prehajati v vse pore življenja. Vendar Bog človeka ni le kaznoval, ampak je pristopil k njumu z usmiljenjem in pomočjo. Z Abrahamom je začel  zgodovino milosti, po kateri bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji. Usmiljenje je bila drža in odnos, s katerim se je Bog postavil proti zlu. To se je posebej pokazalo ob izhodu Izraelcev iz Egipta, kjer je Bog videl stisko ljudstva  in mu pripravil izhod. Mojzes je prosil za usmiljenje, ko je ljudstvo pozabilo na dar rešitve in častilo zlato tele. Boga je spomnil na obljubo, da bo varoval in spremljal to ljudstvo. Usmiljenje je tako mogoče razumeti kot veličino Boga, ki se sklanja v revščino človeka in mu pomaga, da se zopet postavi na noge in gre naprej. Lahko bi govorili o Božji ustvarjalni pravičnosti, ki upošteva človeka ob njegovem padcu in  njegovo stanje. Zanj je pomembno, da se zopet vrne k Njemu in zaživi zavezni odnos. Ker je Božje usmiljenje usmerjeno k življenju, se približa predvsem k tistim, ki nimajo življenja, ker so tlačeni, ubogi, brez izhoda. Bog je tem ljudem posebno blizu, ker mu zaupajo in sprejemajo njegovo pomoč. Preroki so na to opozarjali, obnem pa tudi opozarjali na potrebo po osvoboditvi od greha in spreobrnjenju. V novozavezni izkušnji  je jasna misel o Odrešeniku, ki bo rešil uboge. Jezusova mati Marija je pripadala preprostemu ljudstvu ubogih, zato je pomenljiv njen spev Moja duša, v katerem opeva usmiljenje Boga, ki se je zavzel za svoje ljudstvo in mu prišel naproti. Marija nosi pod svojim srcem učlovečeno Božje usmiljenje, zato že vidi, kako se spreminjajo razmerja v svetu, da so ošabni ponižani in ubogi povišani ter ovrednoteni. Ta moč je usmiljena ljubezen, ki je naklonjena do vseh, ki so nezavarovani. Če je ljubezen, potem deluje. Nova zaveza jasno kaže, da je Bog, ki je s svojim usmiljenjem deloval v zgodovini izvoljenega ljudstva, sedaj prisoten v človeku Jezusu. Ta je kot starejši brat v priliki o usmiljenjem očetu, ki ne trmari doma, ampak gre iskati izgubljenega brata v daljno deželo. Jezus je učlovečeno Božje usmiljenje, zato je prišel na svet v naši ranjeni človeškosti. Sveti Irenej vidi vse človeštvo kot 'izgubljeno ovco', ki jo Bog vzame na rame, da bi jo prinesel nazaj domov. Ta misel je navdihnila p. Marka Rupnika, da je upodobil na svetoletnem simbolu Jezusa, ki nosi na ramah starega Adama kot izgubljeno ovco. Bog se je učlovečil, da bi nas mogel priti iskati tam, kjer smo ostali v težavah. Noben napor mu ni pretežak, le dopustiti mu moramo, da nas vzame na rame in nese domov. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/123