V poročnem odnosu je vsaka ženska poklicana, da postane nevesta in žena. Poročna ljubezen jo vabi, da stopi iz sebe in se podari drugemu. Vendar more vsak dati samo to, kar je. Kdor ni v sebi sprejet in uresničen, se ne more podarjati. Ta bo vedno le pričakoval ljubezen in bližino drugega. Za čudoviti dar ljubezni se je treba vedno znova odločati. Žena, ki ni povsem odločena, tudi ni povsem zvesta v svojem poklicu. Če je odločena in zvesta, so vsi v družini deležni njene topline in življenja. Če je ženska nevesta in žena, more postati tudi mati in rojevati. Ženska ima milost, da v svojem telesu nosi otroke in tako na intimen način sodeluje s Stvarnikom. Če pa noče tega poslanstva in želi postati enaka moškemu, je to lahko huda ovira, ki pohabi ritem njenih čustev in hrepenenja. V naših skupnostih nismo vedno dovolj upoštevali materinstva, čeprav je v središču življenja Cerkve Jezusova mati Marija. Nekatere matere so pripravljene na velike žrtve za otroke in družino, druge morajo povezovati službo in skrb za družino. Ti napori so veliki, ko pride bolezen ali druga preizkušnja v družini ali ko se vrstijo pritiski in grožnje v službi. Papež Frančišek pravi, da vsaka mati dela naš svet manj sebičen in manj zaprt v individualizem. Matere z življenjem prinašajo tudi milost in vero. Na neki način mora vsaka ženska rojevati, biti povezana z življenjem. Sveto pismo poudarja, da je hudi duh veliko bolj nevoščljiv ženski, ker poraja življenje in je na intimen način povezana s Stvarnikom. Spodnesti žensko pomeni zmanjšati njeno sposobnost podarjati življenje in s tem zabrisati Božji načrt. Po drugi strani pa je vsak otrok velik blagoslov, tudi če pride nepričakovano in obrne na glavo marsikateri načrt. Bog je oče tega otroka in ga ne bo nikoli zapustil.  Zato mu morajo starši zaupati in se prepustiti njegovi previdnosti. Sicer pa je večje število otrok v družini marsikje predmet posmeha. Toda te matere so prave junakinje in dobrotnice človeštva. Materinstva pa ni brez žrtve in darovanje vsega. Matere morajo darovati svoj prosti čas in mir, se umakniti iz tekme z drugimi v karieri, postaviti na kocko službo, sprejeti mnoga odrekanja in bolj skromen način življenja. Kdor ljubi in je ljubljen, se je pripravljen tudi žrtvovati za novo življenje in skupnost. Menstruacija pri ženskah je tihi klic po takem darovanju in materinstvu. Tudi samske ženske in redovnice lahko čutijo to povabilo k darovanju, da spremenijo svoje življenje v dar in duhovno rodovitnost. Vsako rojevanje vključuje bolečino. Porod je smrt sebi za drugega. Otrok bo živel v ljubezni in žrtvi njegove mame. Če je za moškega hudo, da nima dela in ne sodeluje s Stvarnikom pri spreminjanju sveta, je za žensko omejenost, da ne trpi v podarjanju za rojevanje otroka in njegovo življenjsko rast. Tu more mati povezati svojo bolečino s Kristusovo. Ko razpuščena spolnost in različne ideologije brišejo podobo spolov in darovanja v drugačnosti, se tudi znova odkriva pristna podobe žene in matere, ki je sposobna spremeniti svoje življenje v ljubezen in ga podariti otroku. Bog, ki je ljubezen in nikoli ne zapusti nedolžnega otroka, kliče ženske k ljubezni, da bi bile matere in rojevale, da bi nosile pod srcem vse pozabljene in ogrožene otroke. Njihovo trpljenje vpije k njemu, ki pošilja 'blagoslovljeno med ženami', Marijo, da bi stala ob strani vsem materam in jim pomagala pri njihovem fizičnem ter duhovnem podarjanju. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/124