Morda se bo kdo vprašal ob tem naslovu, kakšno naj bo usmiljenje do bogatih, saj imajo veliko dobrin in jim gre dobro v življenju, kaj bi še radi. Jezus je v pogovoru z učenci zatrdil, da se bogati ljudje le redko odpovedo varnosti svojega imetja in položaja ter sprejmejo Božje varstvo kot odločilno v življenju. Toda tudi med bogatimi nekoč in danes se najdejo ponižni in stvarni, ki spoznajo, da bogastvo in družbena moč nista prvi varnosti in sreči v življenju. Tak primer je cestninar Matej ali Levi. Obogatel je na krivičen način in se ni trudil, da bi se kaj spremenilo v njegovem življenju. Tudi ni šel iskati Jezusa in se zanj posebno zanimal. Bil je pri svoji mizi in pobiral denar, toda mimo njegove mitnice je prišel Jezus in mu rekel in ga povabil, naj postane njegov učenec. Mateju se je odprl novi svet. Jezus ga ni imel za izdajalca ali prevaranta, ni ga pogledal z zaničevanjem. V njegovi bližini se je zopet začutil kot človek, poln hrepenenja in dobrote. Jezus mu tudi ni nič očital ali ga spraševal, rekel mu je, naj gre za njim. Matej se je takoj odločil. Razumel je, da prijateljski odnos z Jezusom ne dopušča življenja, ki bi bilo temu nasprotno. Ob tem dogodku je pripravil gostijo, na katero je povabil Jezusa in svoje kolege. Veselili so se, da je bil Matej deležen tega daru in se mu odzval. Jezus je tudi njim povedal in pokazal, da so vredni v Božjih očeh. Niso se pa tega veselili farizeji, ki so se pohujševali na tem, da se je Jezus srečal z grešnimi ljudmi in sedel z njimi za mizo. Veliko lažje je godrnjati in obsojati, iskati napake, kot se odpreti Božjemu usmiljenju. Tudi Zahej je bil cestninar. Imel je vodilno službo, vendar je bil ponižan zaradi majhne postave, ljudje so ga sovražili, ker je delal za Rimljane. Moč si je iskal v bogastvu in se je postavljal nad druge. Toda sčasoma tudi to ni bilo več tako pomembno. Čutil se je krhkega in grešnega, želel je spremeniti življenje, vendar še ni bil povsem odločen. Ko je bil Jezus v Jerihi, ga je želel videti. Stekel je pred množico in splezal na drevo. Čeprav se je skril, ga je Jezus videl in mu rekel, naj pride z drevesa, ker želi stopiti v njegovo hišo. Jezusove besede so bile odločilne. Zahej je sprejel povabilo in se v trenutku znašel v Jezusovem usmiljenju in prijateljstvu. Jezus je sprejel njegov greh ter ga izročil Božjemu usmiljenju in odpuščanju. Tudi tam so bili farizeji, ki so godrnjali in se pritoževali čez Jezusa, toda on je šel čez človeške ozire, ker so ga zanimali ljudje, še posebno tisti ob robu družbe in izgubljeni. Zahej pa se je po daru usmiljenja in odpuščanja odločil, da bo spremenil svoje življenje in popravil krivice, ki jih je zagrešil. Poplačal bo krivice, ki jih je storil in del premoženja razdelil med uboge. Ne bo več stavil svojega zaupanja v moč denarja in oblasti, ampak v Gospoda in se zahvaljeval za njegovo usmiljenje. Zahej ni šel za Jezusom v Jeruzalem. Ostal je v svoji hiši, vendar kot nov, spreobrnjeni človek. Domače in druge je vabil, naj se odprejo bogastvu Gospodovega usmiljenja. Bil je osvobojen in odkril nove prijatelje, sodelavce in sosede, zahvaljeval se je za ta dar na gostiji z Gospodom, ki je na drevesu križa premagal lažne varnosti moči in bogastva. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/129