V času svojega oznanjevanja se je Jezus srečal z mnogimi ljudmi, ki niso živeli po splošnih moralnih pravilih. Med temi je bila tudi ženska iz Siharja v Samariji. Ta je prišla po vodo k vodnjaku ob  nenavadni uri, opoldne. Težko je reči, zakaj je izbrala tako uro, morda se je hotela izogniti ženskam, ki so šle po vodo zjutraj, da so potem kuhale in prale. Morda je komaj vstala. Nered in zamujanje sta pogosto povezana z izkušnjo greha in nezaupanja. Greh je brezpravje, zvračanje zaupljivega in urejenega odnosa. Ljudje ne najdejo moči in poguma, da bi naredili jasne odločitve in dobro uporabili svoj čas. Žena, ki je prišla k vodnjaku, je bila zakrita in rezervirana, hotela se je izogniti moškemu, ki je tam sedel. Toda ni šlo. Jezus jo je brez vsake diplomacije prosil, da mu da piti vode iz vodnjaka. Sprva se ni hotela spustiti v pogovor, najraje bi pobegnila, toda Božji Sin je želel dobiti pomoč od te ženske iz Samarije.  Čeprav jo je prosil za vodo, da bi se odžejal, je bila pri tej ženski žeja, da bila zares ljubljena in rešena neurejenega življenja. Zato se je s podaritvijo vode odprla daru Božje ljubezni. Ta ženska, ki je imela že opravka z več moškimi, se je čudila, kako, da jo je Jezus prosil za pomoč, obenem pa je v njegovih očeh opazila drugačen pogled in odnos. Pokazal ji je, da je vredna Božje usmiljene ljubezni in odrešenja, ob tem pa se začela zavedati svoje podobe, ženskosti, odnosov. Ob živi vodi Božje ljubezni se je tudi razkril njen greh. Jezus ji je rekel, naj pokliče njenega moža. Odvrnila mu je, da nima moža. Človek mora odkriti in pokazati, kar ni življenje in ljubezen. Luč Jezusovega usmiljenja je posvetila v temino, kjer je bilo razmerje s petimi možmi in ta moški, s katerim je živela, ni bil njen mož. Gospodove ljubezni ni mogoče sprejeti na obrobju osebe, ampak v središču. On je prvi Ženin, vse druge ljubezni morajo biti povezane z njegovo. Vera te ženske je rasla in po duhovnem ozdravljenju postala bolj živa. Pustila je vrč pri vodnjaku in odhitela pripovedovati v vas, kaj se ji je zgodilo. Kakšen dar je vera, čeprav je majhna, samo da more sprejeti Božje usmiljenje in zahrepeneti po rešitvi. Cele množice staršev in mladih danes živijo v različnih neurejenih razmerjih. Želijo si ljubezni, ki bo pozdravila njihove rane, neodločnosti in strahove. Upravičeno si želijo Cerkve, ki bo tako kot Jezus, stala ob strani grešnikov ter ubogih in jim pomagala odkrivati njihovo človeško podobo ter se odpreti za resnične odnose ljubezni. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/133