Tisti, ki ga Jezus pokliče, da bil njegov učenec, kmalu spozna, da bo moral hoditi po poti, ki bo vključevala tudi preizkušnjo in križ, predvsem pa bo moral svoje življenje spremeniti v dar za druge. Protestantski mučenec Bonhöffer je zapisal, da križ prvenstveno izhaja iz dejstva, da smo kristjani. Jezusov križ je bil povezan z njegovim poslanstvom. Proti njemu sta se postavila postava in religija, pa tudi državna ideologija. Ob koncu svojega življenja je doživljal trenutke zapuščenosti, nerazumevanja in zavrženosti od ljudi ter celo od Očeta. Jezusova pot in pot njegovega učenca se bo vedno razlikovala od sveta in javnega mnenja. Jezus ne daje nobenih popustov. Jasno pove, da kdor želi rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdor ga podari, ga bo zopet našel in polno zaživel. Cilj hoje za njim nista le lepo obnašanje in osebna harmonija, ampak večno življenje in celovito izpolnitev. Že na začetku poti je Jezus povedal učencem, da se bodo morali odpovedati svoji sebičnosti, vzeti nase svoj križ in pokazati, da so mu podobni v darovanju. Ko se bodo odpovedali nabiranju zase in različnim varnostim, ne bodo razočarani in prevarani, odprlo se jim bo področje upanja in novih odnosov. Sveti Pavel ni govoril o hoji za Križanim, ampak o posnemanju njegovega trpljenja. V tem je videl potrditev svojega poslanstva in apostolske službe. Doživljal je mnoge težava in nasprotovanja, zapisal je, da tudi na telesu nosi znamenja Jezusovega trpljenja. Pomen Jezusovega križa se ne izčrpa v njegovem posnemanju in so-trpljenju, ampak tudi v tem, da učenci nosijo svoj lastni križ. Sveti Pavel se je veselil, da je mogel s prenašanjem svojega trpljenja narediti dar za Cerkev in za svet. Predvsem pa je poudaril, da morajo učenci v sebi križati grešno meso in se odpreti v nove odnose. Nekateri verniki pa izdajajo in zanemarjajo to nalogo, zato v sebi križajo in sramotijo Božjega Sina. Posebna podoba hoje za Križanim je mučeništvo. V prvih časih Cerkve je bilo nevarno biti kristjani, učenci so morali biti pripravljeni na mučeništvo in različne ovire ter odvzem premoženja. Tudi apostoli so s krvjo potrdili svoje oznanjevanje. Tako so se v podaritvi življenja poistovetili s križanim Gospodom. V času, ko ni bilo mučenja zaradi vere v Jezusa Kristusa, je nastalo meništvo kot nova oblika hoje za Križanim. Hoja je tako prešla v posnemanje. Začela se je praksa mrtvičenja, posta, odpovedi, samoti. Duhovne izkušnje menihov in redovnikov so bile povezane s premišljevanjem Kristusovega trpljenja. Po tej poti so bili mistično križani z njim. Pomembno je, da v hoji za križanim Jezusom nismo le posnemovalci, ampak, da Jezusov zgled uresničimo v svojem življenju. Križ nam tudi pomaga gledati naprej, proti cilju v večnem življenju. Jezus je naredil prvi korak, ko je umrl za nas, nas pa vabi, da bi sprejeli trpljenje in ga v njegovi moči spremenili v dar. Tako trpljenje ne bo več morilo, ampak odreševalo. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/158