Današnja prevladujoča kultura je usmerjena k posamezniku, ki ima težave pri vzpostavljanju odnosa z drugimi in z Bogom. Mnogokrat je to povezano z občutjem nesprejetosti in  nesprejemanjem sebe, ko si ljudje mislijo, da se morejo uresničiti samo v svoji moči, brez Boga in pogosto na škodo drugih. Pomembno je, da se imajo dobro, uživajo sedanji trenutek, se izogibajo trpljenju in poskrbijo za svoje drage. Čeprav obstajajo ideje o odnosih in solidarnosti, ne sežejo globoko v stvarnost. Med ljudmi je veliko brezčutnosti, sovražnosti in nasilja. Namesto da bi se srečali z drugimi, jim podarili del svojega življenja in sprejeli njihov dar, se jih izogibajo ali so celo nasilni do njih. Želijo jih osvojiti zase, narediti iz njih predmet svojih želja, koristi in užitkov. Če to ne gre, so razočarani, zato jih ne želijo več videti in se pogovarjati z njimi. Ne zanimajo se za njih, izbrišejo jih iz mobitelov. Nezanimanje je izraz ljudi, ki so otrdeli v svoji ljubezni. To podpirajo tudi medijska sredstva, ki vsak dan bombardirajo z novicami in vodijo ljudi v neresnični svet. Tako so vedno manj občutljivi za druge, še posebej za osamljene, nemočne, bolne, izrinjene. Nezanimanje in neobčutljivost sta tudi posledica greha, ki postane vsakdanja stvarnost in zakrije željo po osvoboditvi ter pristnosti. V okolju, kjer se ljudje pogovarjajo preko mobitelov in preživijo veliko časa v svetu svojih računalnikov, je manj osebnih stikov in tudi manj življenja. Druga nemoč pri vzpostavljanju odnosov z drugimi se izraža v nasilju. Če ljudje ne rešijo svojih problemov, strahov in ovir, ti obrnejo njihove odnose proti drugim. Namesto, da bi se začeli boriti z izviri nemoči in neuspehov, uporabijo ostre izraze in nasilje, da bi ranili druge in jih ponižali. Tak odnos je marsikdaj povezan z nemočjo, da bi si podredili in osvojili druge za svoje koristi. Ker to ni mogoče, sežejo po nasilju, ki ima različne oblike, od molka, prekinitve povezave, do besednih in fizičnih napadov. Nasilje je hudo breme za tiste, ki so v stalnem boju, da bi prevladali na drugimi in našli svoje ranjeno zadoščenje. Prav tako pa je tudi križ in bolečina za vse, ki so deležni tega nasilja. Ti imajo pravico, da se branijo. Vendar ne sme nasilje roditi novega nasilja. Življenje v veri premaguje prakso povračila, ki je rodila že veliko gorja. Še bolj pomembno je, da odvržejo predsodke in bolna pričakovanja ter poiščejo v drugih nekaj pozitivnih lastnosti in darov. V ljubezni do resnice lahko najdejo moč za razlikovanje med grehom in grešnikom, da obsodijo greh in obenem sprejmejo grešnika v vseh njegovih razsežnostih. To je praksa evangelija in privilegij krščanstva je, da prežame ljudi v njihovih koreninah. Veliko trdih odnosov je med ljudmi, ker imajo površno spoznanje in izkušnjo Božje ljubezni? Kdor se čuti ljubljen in sprejet od Boga, bo tudi začutil in sprejel svojega brata. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/71