Drugi so obrazi »O, naj se vrnejo obrazi,« je vzkliknil Italo Mancini. Današnja zahodna družba živi zelo neosebno in brez obrazov. Oliver Clément pravi, da doživljamo zimo obrazov. Ljudje so zaprti vase, ne gledajo se v oči, strah jih je pred drugimi, da jih ne bi osvojili ali prepoznali. Zato si stavijo maske, igrajo svojo igro in iščejo načine, ki vodijo k brezosebnim združitvam in uživanju. Judovski mislec Emmanuel Lévinas je ob ponižanih in razosebljenih ljudeh v Auschwitzu dvignil glas po novi človeškosti, da bi ljudje, ki so bili žrtve ideologij in nasilja, zahrepeneli po srečanju z obrazih drugih. Namesto težnje po obvladovanju drugih, je izpostavil njihovo drugačnost, da je vsak človek edinstven in ga je treba sprejeti v njegovem čutenju, željah ter razmišljanju. V tem smislu je poudaril pomen obraza, ki je živa prisotnost drugega, njegova predstavitev. Obraza ni mogoče prijeti, ukalupiti, zato kliče po spoštovanju in odprtem sprejemanju. Obraz je nepokrit del človeškega telesa. Predstavlja njegovo krhkost in ranljivost, revščino in hkrati veličino ter dostojanstvo. Ta obraz nam prihaja naproti in pravi: »Ne ubijte me, pustite me v tem, kar sem«. In če pride do umora, govori še naprej v nemirni vesti. Obrazi drugih tako vstopajo v naše življenje, odgovorni smo, da jih sprejmemo s spoštovanjem in občutljivostjo. Nagovarjajo nas, nas božajo, nič jim ni nezanimivo, ničesar ne podcenjujejo. Vsi odnosi bi morali nositi pečat obraza. Nenazadnje je obraz odsev neskončnosti. V njem se razodeva presežnost in drugačnost Boga, ki jih je ustvaril. Kristjani verujemo, da se je Bog razodel v Jezusu Kristusu in pokazal svoj najbolj veren obraz. Rusi imenujejo Kristusa prvi obraz Boga. Koncil je zapisal, da samo v skrivnosti učlovečene Besede res v jasni luči zažari skrivnost človeka. Zato je krščanstvo vera obrazov, poudarja Clément. Obraz Boga v Kristusovem obrazu nam pomaga, da sprejmemo obraz vsakega človeka. Odnos z drugimi prehaja v nove odnose, ki prav tako kažejo obraze ljudi in jih delajo prisotne ter žive. Postavlja se zahteva po pravičnosti in bratskem sobivanju v miru na temelju odgovornosti. Drugačnost drugih je treba spoštovati in jih ne zoožiti na svoje sebične zahteve ali brezčutno hiteti mimo njih. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/72