Živimo v času, ko sta misel in doživljanje življenja podobna mokri močvirnati zemlji in blatu. Ko hodimo po takih tleh, se nam vdira, blato se lepi in ni trdnega koraka. Tako so v javnem mnenju in v družbi odpravljene moralne avtoritete in pravila, kar spretno izkoriščajo mediji in potrošniška industrija. Zato niso dobrodošli vzgojitelji, preroki in modreci, ker ni dobro razmišljati s svojo glavo in drugače od javnega mnenja. Stvarnost gre tako v svojo smer in pušča za seboj številne žrtve v depresijah, strahovih in črnogledosti. Tudi mnoge religiozne prakse  in duhovnosti so nemočne ob teh dogajanju. V ta cirkus pomešanih resnic  in čustev si utirajo pot žarki Jezusovega iskrenega pogleda.  On gleda dobrohotno in obenem jasno, resnično. To pomeni, da gresta njegova misel in čustva v isto skupno smer,  v kateri Sveti Duh odpira srca ljudi, da se v njih porodi najprej nemir in strah, potem pa odločitev, mir in veselje. V Jezusovem pogledu se moremo srečati s svojim osebnim jedrom in resnico. Pomaga nam tudi, da vidimo našo grešno stvarnost, da ne zbežimo pred njo, ampak jo prečistimo pred njegovim odpuščanjem in usmiljenjem. Iz skrivalnic in sebičnosti se tako pokaže resničnost, ki je najbolj naša. Božji pogled nam pomaga zakorakati na pot bolj polnega življenja in sreče. Pomembno je, da pri tem ohranimo spomin in budnost, da znamo ločiti med navideznimi srečami, ki nam jih ponuja sovražnik in resničnim veseljem ob Božjem pogledu. Ruski duhovni pisatelji govorijo o bogočloveškosti, da je vse človeško povezano z božjim in božje s človeškim. V osebnem jedru se človeška ljubezen povezuje z Božjo ljubeznijo in usmerja vse v našem življenju: misli, čustva, telo, spomine. Tu so svetinje naše osebe, ki jih varuje vest in vzpostavlja volja z razumom. Ne smemo se bati Jezusovega iskrenega pogleda, čeprav je zahteven in dosleden, vendar je usmerjen v trdno in celovito življenje. Veliko luči in jasnosti tega pogleda potrebujemo, da nam  bo svetil, ko se bo 'močvirna družba' spravljala nad svetinje našega srca in hotela vsiliti prazne nadomestke.  Toda v ponižnem zaupanju v Gospoda bomo mogli odvreči vse nepotrebno, vsiljivo in grešno. Jezus  nam bo v vetru svojega Duha prinesel bližino ljubezni in okrepil za odločitve.  Rodil se bo prijateljski odnos in skupni pogled na resnico življenja. Seveda se bo treba vsak dan znova odpraviti na pot ob tem jasnem povabilu Božje besede. Post, molitev in dobrodelnost nam bodo pomagali ohranjati vztrajnost in zaupanje. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/78