Ob Jezusu na križu so se pokazali različni človeški odnosi in pogledi. Še posebej značilen je bil pogled dveh razbojnikov ali teroristov, ki sta bila križana skupaj z njim. Evangelist Marko ju predstavi v negativni luči, da sta ga zasramovala. Če je Mesija, naj poskrbi zase, so se posmehovali duhovniki in farizeji. Vojaki so ga zasramovali, ker niso videli na njem nobene kraljevske moči in varnosti.  Tudi razbojnika sta ga sramotila, da je reva, ker jima ne more pomagati, da bi se rešili iz trpljenja. Evangelist Luka je posebej pozoren na levega razbojnika, ki je v tej okoliščini še bolj zakrknil in zasramoval Jezusa. Celo preklinjal ga je, ker ni pokazal svoje Božje moči. Sebična želja po zadnji rešitvi in napuh sta pripeljala levega razbojnika v temo, da ni več videl naprej. Razočaran je bil do konca in nad vsemi, nič več ni bilo, kar bi moglo uslišati njegov glas in spremeniti njegovo bolečino. V tem je razlika med suženjsko in kraljevsko bolečino. Prva je hotela vse zožiti na kratkotrajno rešitev in korist ter pri tem uporabiti tudi zlo, druga pa je odpuščala in molila za svoje morilce. Levi razbojnik je bil besen nad Jezusom, ker se je ukvarjal s temi ljudmi, namesto da bi poskrbel za rešitev sebe in svojih tovarišev. Desni razbojnik je postopoma spremenil svoj pogled. Spoznal in začutil je Jezusovo nedolžnost in krivico, ki se mu je zgodila. Zato je opozoril levega sotrpina, naj se ne norčuje iz njega, ker trpi po nedolžnem. V njem je postopoma odkril zavrnjenega Mesija, ki je prišel na svet in ga je hudobija obsodila na smrt. Zato se ni odzival na nove izzive hudobije, ampak je odpuščal in trpel za tiste, ki so ga križali. S tem je v svojem spoznanju vere prehitel vse Jezusove učence. Z Božjim strahom je pristopil do Jezusa  in priznal razliko med svojim in njegovim trpljenjem, poleg tega pa je imel ta 'dobri razbojnik' tudi vero v posmrtno življenje. Pri Jezusu je videl, kako je prenašal trpljenje in ni izkoriščal svojih moči, da bi se rešil in zavladal nad drugimi. V njegovi žrtvi se je tako razodela Božja ljubezen kot nikjer drugje. Bog ljubi in njegova ljubezen je močnejša od zla. Tudi če bi storil še tako velik čudež, ne bi mogel tako razodeti globin Božje ljubezni. Bog nas ljubi in sprejema tudi v našem zlu, zato nas ne rešuje le od zla, ampak tudi od njegove korenine, ki je v tem, da se ne čutimo ljubljeni od Boga. Zato je pred Jezusom privrela na dan prošnja, naj se ga spomni, ko pride v njegovo kraljestvo. Ko ga je slišal, da je odpuščal svojim morilcem, se je z isto prošnjo obrnil k njemu, da ne bi bil pozabljen od Boga. Jezus je na njegovo prošnjo odgovoril, da se ga ne bo le spomnil, ampak ga bo tudi sprejel v svoje življenje z Očetom. Nebesa so življenje z Jezusom. Pogled desnega razbojnika ostaja med najlepšimi izkušnjami vere in zaupanja. Jezus stopa v naš greh in hudobijo, da bi bili križani z njim in v njem zaživeli sinovsko zaupanje v Očeta. Ko bomo v trpljenju in bolečini začutili njegovo ljubezen in spomin, se bomo osvobodili zla in stopili v njegov raj. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/82