V življenju potrebujemo bližino, pomoč in vodstvo drugih ljudi in Boga, da ob njih rastemo, dobimo varnost in se razvijamo. To so naši starši, prijatelji, učitelji, voditelji, duhovniki. V Jezusovem času so bili farizeji učitelji in voditelji med ljudstvom. Ljudem so zapovedovali strogo izpolnjevanje zapovedi, sami pa se tega niso povsem držali. Pomembna jim je bila moč, ki so jo imeli nad ljudmi. Ob njih se je Jezus predstavil z drugačno podobo voditelja: kot vrata in dobri pastir. Ljudem je želel vrniti čist in ustvarjalen pogled na življenje in skupnost. Zato se je predstavil kot vrata, ker so po njegovem učlovečenju vsi človeški odnosi zaznamovani z njegovo prisotnostjo in ljubeznijo. Vrata predstavljajo njegov pogled, s katerim moremo gledati na ljudi, sebe in Boga. V tem pogledu dobijo ljudje drugačno podobo, ko mož na Jezusov način pogleda svojo ženo in delavec svojega sodelavca. Tudi vsaka naša molitev gre skozi Jezusov pogled, čeprav je le preprosta zahvala, prošnja ali pa klic na pomoč in kreganje. Jezusov pogled nam tudi pomaga gledati v vseh tiste skrite kotičke naše osebne, ki se jih navadno bojimo odpreti in pogledati. V tem pogledu dobimo spodbudo, resničnost in upanje. Pogled dobrega ali lepega pastirja je povezan z ljubeznijo, ki ima moč, da pritegne druge in jih vodi. Jezus je bil najprej Božje Jagnje, poslušal je Očeta, kar mu je naložil in šele v tem sprejel vlogo pastirja. Lažni pastirji so hinavci, nasilni in zavajajo, Jezus pa kot resnični pastir vodi ljudi k njihovi resnici, ustvarjalnosti in polnemu življenju. On nas pozna do vseh globim, zato nas more klicati k našemu poslanstvu, da bi se uresničili. Pravi pastirji morajo poznati ljudi, v tem, kar so, da se počutijo od njih sprejeti in odprti za ustvarjalni odnos rasti. Zato si morajo vzeti čas za ljudi, jih poslušati, se zanje zanimati in spoštovati. Če pastirji poznajo ljudi, jih tudi ljudje poslušajo in jim sledijo. Tako nastaja temeljna življenjska skupnost, ki odgovarja na temeljno poklicanost ljudi. Beseda pastirjev je verodostojna, če živijo to, kar zahtevajo in govorijo. V medsebojnem poslušanju se porodi zaupanje, ki odpira mnoga vrata novih možnosti in izhodov. Pastir more tako voditi ljudi ven iz njihovih nemoči, strahov, stisk in težav. Če pridejo volkovi, jih odganja in ljudi opozarja na njihove zvijače. Ob dobrem pastirju se rojeva skupnost in ljudje ga poznajo, ker hodi pred njimi ter jim kaže pot. Vsi ti odnosi dobijo svojo krono v pripravljenosti pastirja, da za ljudi zastavi svoje življenje in se ne umakne, ko pridejo težave. Življenje je rodovitno, ko se podari. Kjer so starši, učitelji, voditelji, duhovniki  pripravljeni podariti vse, tudi življenje, ljudje to vidijo in začutijo. Ta ljubezen je podobna Kristusovi in že tu na zemlji ustvarja dom pri Očetu. Te varnosti nam nihče ne more vzeti. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/88