Visoka pesem je edinstvena pripoved o človeški in Božji ljubezni. Na stvaren in obenem na pesniški način opisuje srečanje ženina in neveste, ki hrepenita drug po drugem, se občudujeta in podarita v svojem življenju. Njuna ljubezen je tako močna, da more premagati človeško krhkost in minljivost, ker so v njej večni plameni Božje ljubezni. Ženin čaka nevesto, ki se mu bliža skozi puščavo v poročnem sprevodu. Sprašuje se, kdo je ta oseba, ki je zapustila svoj dom in prihaja k njemu. Karavano spremlja prašni oblak in dišave, ki pomenijo moč čustev in navdušenja za ljubljenega. Draga je kot kraljica, ki jo spremljajo vojaki in varujejo pred vsakomur, ki bi želel umazati njeno ljubezen. Nevesta hrepeni po ženinu, vendar na tej poti odkriva, da je kljub bližnji poroki še vedno sama v svoji tišini, bolečini in iskanju. Ko pride v hišo ženina, se mlada umakneta v svoj svet, okrog njih je tišina in ženin začne opevati lepoto neveste. V ospredje stopi njegov pogled, ki občutljivo premeri njeno telo. Pogled začenja pri očeh in laseh, gre od ustnic do lic, k vratu in prsim. Iz njegove notranjosti prihajajo valovi navdušenja: Kako lepa si, prijateljica moja? V svojem opisu je pesnik spoštljiv, brez kančka vulgarnosti, nesramnosti ali hinavščine. Občudovanje telesne lepota zbliža tudi njuni srci. Nevesta objame ženina, da se njuni bitji odpreta v  dialog, ki je obenem izraz presežne sreče in lepote. Zato je krščanska duhovnost ta verz obrnila na Marijo: Vsa lepa si, Marija, nobenega madeža ni na tebi. Občudovanje telesa neveste poraja željo po ljubezni, ki je gibanje src in vodi v najgloblje človeško sobivanje. Pesnik pravi, da prihaja nevesta iz gorovja Libanona, da je dar od zgoraj, ki je prežet z bogastvom dišav in lepote. Ženin je ves iz sebe, spominja se, kako je bil osvojen z enim pogledom, ki ga je pritegnil in prežaril do globin. Nevesta je pričakovana in želena kot največji dar v njegovem življenju. Med njima so pogledi, fantazija, strast, ki ju prežame do zadnjih vlaken in vabi k popolni podaritvi. Za simbolom gore pride simbol vrta, ki ima studenec žive vode. To je svežina neveste, njena nedolžna ljubezen, ki je kot zaklenjen vodnjak, najlepši dar za ženina. Vodnjak in izvir bo odprt samo zanj, isto velja tudi za njega. V tem odnosu se bo obnovilo življenje, ljubezen bo ozdravila bolezni, telesne in duhovne. Zato vabi ženin še druge, da se pridružijo njegovemu veselju. V človeški ljubezni odmeva glas Božje ljubezni. Ko gleda žensko telo, gleda vso njeno osebo, ki je Božje delo in dar.  Pomembno je, da pristopi k tem svetinjam s čistim pogledom in ohrani ter spoštuje bogastvo drugega. Nečisti pogled pa je sebičen in nasilen, krade svobodo drugega in zasenči edinstvenost njegove osebe. Ženin in nevesta sprejemata svoji telesi z novim, odrešenim pogledom, zato je Visoka pesem najbolj novozavezna knjiga Stare zaveze. Ni slučaj, da se v Svetem pismu zakonska podaritev imenuje 'spoznanje', s čemer hoče povedati, da ni resnične spolne podaritve, če se ženin in nevesta ne spoznata in priznata kot osebi, ki se ljubita. Beseda 'spoznati' tudi vključuje celovitost, da podarita in sprejmeta v vsem, kar sta v krogu ljubezni in spoštovanja, čudenja in hvaljenja, pa tudi pričakovanja in odpuščanja. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/95