Evangelist Janez razvija povezavo med gledanjem in verovanjem. Ne le pogled na Boga, kako se razodeva in kakšen je, ampak tudi, odnos, ki ga imamo do njega. Lahko ga odkrivamo v stvarstvu, zgodovini, v človeškem srcu. Njegovo najbolj jasno razodetje je v Sinu, ki se je učlovečil. Jezus je na različne načine pokazal svoje božanstvo, z oznanjevanjem, s čudeži in znamenji. Ljudje so videli izredna znamenja in stopili na pot vere. Ob koncu je pohvalil tiste, ki niso videli čudežev, pa so vseeno verovali. Zelo nazoren odnos med gledanjem in verovanjem je v šestem poglavju. Velika množica ljudi je šla za Jezusom, potem, ko je videla znamenja ozdravljenja nad bolniki. Srečala sta se dva pogleda, pogled množice, ki si je želela pomoči in življenja ter Jezusov pogled, ki je s sočutjem gledal te ljudi, da bi jim pomagal in pripeljal k veri. Zato jih je s čudežem nahranil. Bili so navdušeni, hoteli so ga narediti za kralja, on pa se je umaknil. Toda množica ni odnehala. Iskali so ga in našli v Kafarnaumu, kjer je učil. Jezus se je začel pogovarjati o veri, povedal jim je, da ga ne iščejo, ker so videli znamenja, ampak, ker so jedli kruh in se nasitili. V bistvu so ga priznali za preroka, kot novega Mojzesa, vendar to ni bilo njegovo poslanstvo. Njihova vera je bila šibka, niso še naredili povezave med znamenji, ki jih je delal in vero vanj. Povabil jih je, naj mu zaupajo in ga sprejmejo za Odrešenika. Kakor je Bog potrjeval Mojzesovo odrešilno delo z  znamenji, tako je tudi Jezusovo delo povezano z znamenji. Mojzesu je dal mano, da je nasitil ljudstvo, Jezus pa je sam postal kruh in vino za življenje človeštva. V tem stvarnem znamenju bodo verniki vedno znova videli njegovo bližino in ljubezen. Toda Judje so še vedno godrnjali in iskali novih znamenj ter razlag. Jezus jim je očital, da so videli znamenja, pa niso hoteli videti in priznati, da je Božji Sin, ki nosi in živi večno življenje. Pogled tako podpira vero in jo krepi. Tako je bilo tudi po obuditvi Lazarja. Ljudje so videli ta veliki čudež, srečali so živega Lazarja in zaupali v Jezusa. Toda ob tem očitnem znamenju Božje ljubezni, je padla odločitev voditeljev ljudstva, da bodo Jezusa umorili, ker je postal nevaren za njihov vpliv med ljudstvom. Stopil je na pot križa in velike noči, da je s smrtjo vsem dotedanjim znamenjem obudil novo vero. Učenci so mogli v luči velike noči znova prebrati čudeže in znamenja. Ta krog povezave med videti in verovati se ponavlja naprej.  V veri vidimo znamenja Božjega delovanja, pogled in znamenja pa krepijo vero, ki je nenazadnje dar. Primožhttps://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/96