Ljubezen, zaveza, zvestoba
Družina in zakon sta povezana z ljubeznijo. To se odvija v čustvenem območju, ki je čudovito in ima močne vezi, toda kasneje, z leti, lahko malo ošibi, če odnos ne temelji na duhovnosti in vztrajni skrbi. Zato je potrebno gojiti zvestobo, ki je eden od stebrov ljubezni.
V današnjem javnem mišljenju je postala zvestoba nekako odvečna, bolj pomembni so čustveni izzivi, svobodno odločanje, dogodivščine. Zvestobo pa marsikdo čuti kot nekakšno zavoro, omejitev, kot nedejavno varno preživetje, Tako se podirajo zakonski odnosi in postavljajo drugi. Ljudje ne prenesejo zavez, ki bi jih zavezovale, ko ne dobijo več maksimalno v odnosu. Poiščejo si drugi odnos in potem urejajo posledice takih odločitev: ekonomske, bivanjske in zlasti obveznosti do otrok.
Na religioznem področju je zvestoba prednostna drža in zaveza. V latinskem svetu je izraz za zvestobo zelo blizu izrazu za vero: fede – fedeltà. Zvestoba je vera v ljubezen drugega, odločitev, ki ljubezni daje moč, da traja. Resničen vernik je buden in dejaven, v stalnem gibanju, ko se odpira v darovanje in sprejemanje.
Taka dinamika zvestobe ni le v tem, da sta dva poštena v odnosu, ampak je zaupanje, da se moreta zanesti na drug na drugega, je predanost in trdnost, da odnos zdrži tudi v težkih obdobjih in preizkušnjah. Povezana je z iskrenostjo in odprto komunikacijo. Zvestoba ustvarja okolje, v katerem se dva čutita varna, cenjena in sprejeta. V tej stabilnosti ju ne povezujejo le čustva, ampak tudi zavestna odločitev in medsebojna odgovornost.
Cela vrsta dejavnikov gradi zvestobo, ne manjka pa vzrokov, včasih tudi malenkostnih, ki jo hočejo razkrojiti. Marsikdaj jo krepijo življenjske okoliščine: otroci, skupen dom, delo, medsebojna pomoč in podpora. Veliko sporočilo krščanskega razodetja je, da je Bog zvest. Vse je ustvarjeno iz trinitarične ljubezni v Sveti Trojici, ljudje obstajamo v moči te ljubezni in življenja. (Nicola Reali)
Ljubezni je treba vedno znova dodajati, da ostane živa in vzpostavlja ter obnavlja odnose. Zakrament zakona predstavlja dopolnitev, posvetitev in okrepitev tega odnosa. Konstitucija drugega vatikanskega koncila pravi, da je zakon globoko občestvo življenja in ljubezni, ki oblikuje zakonski par. Zaveza med zakoncema, ki je njuna nepreklicna privolitev, je ustanovljena in obdarovana z lastnimi zakoni Stvarnika.(GS 48) Iz te prednostne izbire se nadaljuje vez ljubezni skozi čas, napolnjuje življenjske dogodke, se sooča z nevarnostmi in padci, pri tem pa ne manjka podporne moči Božje ljubezni. Ta je vedno zvesta in odrešuje z Jezusovo popolno zvestobo na križu.
Kdor resnično ljubi, si prizadeva ostati zvest svoji podaritvi in obljubam ter odgovornostim. Hebrejska beseda hesed združuje to, kar v slovenščini običajno ločujemo na 'ljubezen' in 'zvestobo'. To je zvesta in usmiljena ljubezen, ki ostaja temelj življenju. Sveti Pavel pravi, da ljubezen »vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane«.(1 Kor 13) Takšna ljubezen ni zgolj trenutni občutek, ampak vztrajna drža življenja. Tudi v evangeliju Jezus pokaže na povezanost med ljubeznijo, zavezo in zvestobo: pove: »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi.«(Jn 14,15)
Pri zakonu ni v ospredju pogodba, ki daje pravice in naloge, ampak dejanje posvetitve. Zakonec se v svoji ljubezni podari svobodi sozakonca. Spozna in prizna, da je drugi zagotovilo njegove svobode in istovetnosti. Življenje je tveganje in pustolovščina le, če obstajajo resnične nepovratne odločitve.(Kasper) Po Gabrielu Marcelu ljubiti človeka pomeni reči: 'zame ne boš umrl'. Takšna vez zakonske zvestobe ni jarem, ki zasužnjuje, temveč uresničitev svobode, zmaga nad časom, ki osvobaja človeka od muh trenutka. V vezi zvestobe najdeta mož in žena svoje dokončno stanje, postaneta osebi, ki sta v najglobljem odnosu in nenehni utemeljitvi v osebni zgodovini. Taka zvestoba ni le simbol in sprejeta vez, ampak ima tudi udeležbo pri Božji zvestobi. Zvestoba postane prostor neprestanega preseganja in življenja.
OZNANILA
Na 17. nedeljo med letom in Krištofovo nedeljo, ob 10.00 slovo od župnika Primoža. Darujemo za vozila misijonarjev.
V ponedeljek, na god sv. učencev Cirila in Metoda, ob 18.30 molitev za družine.
V torek ob 18.30 molitev za bolnike.
V sredo, na god sv. Marte, ob 18.30 molitev za spreobrnjenje in življenje.
V četrtek, na god sv. Petra Krizologa, ob 18.30 molitev za duhovne poklice.
V petek, na god sv. Ignacija Lojolskega, sveta spoved ob 8.40 in 18.40. Molitev za mir ob 18.30.
V soboto, na god sv. Alfonza M. Ligvorija, sveta maša ob 9.00 in ob 19.00.
Na 18. nedeljo med letom ob 10.00 sprejem novega župnika, mag. Luka Tula in duhovnega pomočnika Marjana Jakopiča.
Z očetom Janezom (Johnom) se zahvaljujeva za vse milosti, ki sva jim mogla deliti z vami, za bogastvo človeških darov ter za sprejetost. V molitvi in duhovni pozornosti bomo ostali povezani še naprej. Grazie!


