Angeli in sveti Frančišek

Angeli so imeli pomembno vlogo v življenju svetega Frančiška Asiškega (1182–1226). Dante je zapisali, da je bil »ves serafski v gorečnosti.« (Raj, 11. spev) Ker je gojil  veliko ljubezen do angelov, je tudi njegov obraz svetil v njihovem sijaju.  Izbral jih je za zaščitnike in vzornike. Želel jih je posnemati. Zato so ga imenovali »serafski«, ker je bolj kot kdorkoli drug želel biti podoben serafom, zlasti da je posnemal njihovo češčenje Boga.

Bil je tudi globoko predan Božji Materi, obenem je čutil nežno predanost angelom, vključno s knezom angelske vojske, svetim nadangelom Mihaelom, ki ga je še posebej častil. Zato se je v čast svetega Mihaela med praznikom Marijinega vnebovzetja in svojim praznikom štirideset dni z največjo predanostjo postil. Menil je, da ga je treba slovesneje počastiti, ker ima nalogo, da daruje duše Bogu.

Zaradi te predanosti nadangelu Mihaelu se je leta 1216 ali 1222 ali obojega odpravil na romanje na Monte San Angelo nad Garganom v Italiji. V svoji ponižnosti je molil pred sveto jamo. Na skalo ni napisal svojega imena, kar je bilo običajno za romanje, ampak znak tau, ki je simbol, ki predstavlja križ. Zanj je bila ta črka grške abecede znamenje odrešenja. Dve leti pred smrtjo, septembra 1224, ga je Božja previdnost odpeljala na goro La Verno, kjer se je postil v čast nadangela Mihaela. Sveti Bonaventura, njegov naslednik je zapisal, da se je s serafsko vnemo svojih želja dvignil k Bogu. Ko je bil tam, je zagledal krilatega serafa s šestimi sijočimi krili v obliki križa, ki se je, spuščajoč se iz nebeške vzvišenosti, z zelo hitrim poletom dvignil na določeno višino v zraku blizu njega. Nato se je med njegovimi krili pojavila podoba križanega moža z iztegnjenimi rokami in nogami, pribitega na križ. Dve krili sta bili nad njegovo glavo, dve sta bili razprti v letu, dve pa sta mu pokrivali celotno telo. Po skrivnostnem videnju se je podoba Križanega vtisnila na njegovo telo. Ne rokah in nogah so se pojavile sledi žebljev, natanko tako, kot jih je videl na podobi Križanega. Na desni strani je imel tudi rano, podobno rani od sulice, iz katere je pogosto brizgala kri, ki je prepojila njegovo obleko.

Angele in svetnike je Frančišek prosil, naj posredujejo zanj in prinesejo njegovo molitev pred Najvišjega.  Vse od spreobrnjenja je bilo njegovo delo usmerjeno v obnovo Cerkve, od Svetega Damijana, Svetega Petra do Svete Marije Angelske, ki je postala nekakšna marijanska maternica manjših bratov. Na tistem kraju, kjer je obnovil porušeno cerkvico, je bil deležen obilnih milosti in pogostih obiskov angelov. Odločil se je, da ostane tam zaradi svojega čaščenja angelov in izjemne ljubezni do Kristusove matere.

V tem kraju, ki je bil povezan z Marijo in angeli je leta 1226 končal svoje dni. Bratom je naročil, naj ne zapuščajo tega kraja, ki je deležen posebnih  časti in milosti. Kraj mu je pomenil prisotnost nebes, zato je želel od Gospoda in po papežu izprosil odpustek, s katerim so se ljudje kesali svojih grehov in prejemali milosti, da so postajali podobni angelskim prebivalcem nebes.  

Frančiškovo življenje v navzočnosti angelov se je spremenilo v skoraj običajno domačnost z nebeškimi duhovi. Ti so ga pogosto obiskovali in celo opominjali brate, kot v primeru brata Elija, gvardijana samostana Val di Spoleto. Njegov ponos je zavrnil angela, ki mu je prišel naproti kot mladi fant in mu spregovoril, da naj sprejema v hrano vse jedi. Frančišek je okaral brata Elija, ker je s tem odgnal svetega angela, ki ga je prišel učiti. Tu imamo značilno razodetje angela, ki ne pove svojega imena in opravi vlogo nebeškega glasnika, da bi tolažil dobre služabnike.

Duhovnike je opozarjal, naj obhajajo sveto daritev s čisto vestjo in življenjem. Da posnemajo svete angele v gledanju v Kristusa. Frančišek je bil tesno povezan z angeli, ki podpirajo ljudi v duhovnem boju in hodijo z njimi v deželi smrtne sence. Učil je, da ne smemo užaliti njihovega pogleda, niti si v njihovi prisotnosti upati storiti takega, kar si ne bi upali storiti pred ljudmi. Predvsem jih je treba častiti s psalmi in jih posnemati.  

OZNANILA

Na Slomškovo nedeljo sodelujejo otroci pri sveti maši ob 10.00. ob 17.00 sveta maša v cerkvi v Bošamarinu, ki je posvečena svetemu Hieronimu.

V ponedeljek, na praznik nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela, ob 18.30 molitev za družine. Ob 20.00 slovesne večernice pred praznikom sv. Hieronima. Vodi škof Peter.

V torek, na praznik sv. Hieronima, zavetnika škofije, ob 18.30 molitev za bolnike. Ob 20.00 srečanje za starše letošnjih birmancev.

V sredo, na god sv. Terezije Deteta Jezusa, ob 18.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Ob 20.00 srečanje staršev otrok 8. razreda (bodočih birmancev).

V četrtek, na god sv. angelov varuhov, ob 10.00 sveta maša v Domu Deos, ob 18.30 molitev za duhovne poklice. Ob 20.00 pevske vaje stolnega zbora. Vabilo novih pevcev.

Na prvi petek sveta spoved ob 7.00, 8.30, in 18.30, obisk bolnikov, ob 18.30 molitev za mir.   

Na prvo soboto in na god sv. Frančiška, ob 9.00 srečanje članov Živega rožnega venca. Ob 20.00 srečanje katehumenov in srečanje za mlade.   

Na rožnovensko nedeljo ob 20.00 prvi koncert orgelskega festivala: Johannes Skudlik iz Nemčije.

Sveti oče in naši škofje vabijo, da bi v oktobru molili rožni vencev za mir.

Vabimo k devetim prvim petkom in tudi molitvi za odpustke. 

Glasbeni recitali na orglah ob 12.00.

Teološko pastoralna šola vabi nove kandidate za poglobitev znanja o veri in za pastoralne dejavnosti.

Škof Peter nas vabi k molitvi in poglobitvi vere in konkretnemu podpisu, da bi zavrnili zakon o evtanaziji na referendumu