Cerkev se rodi iz velike noči

Velikonočnega dogodka ni mogoče ločiti od Cerkve. To je skupnost učencev okrog umrlega in vstalega Jezusa, ki je delila  besedo evangelija in prihajala k lomljenju kruha v bratskem občestvu. Zato vstop v veliko noč pomeni podati se v skupnost.

Apostolska dela poročajo, kako se je Cerkev podala v svet. V drugem poglavju je predstavljena (idealna) podoba prve skupnosti in to, kaj je Cerkev(Apd 2,42–47) Pisatelj predstavi štiri stebre velikonočne cerkvene izkušnje.

Vsi, ki so verovali, so bili skupaj, kajti skupnost je nastala zaradi vere v Jezusa. Ta skupnost je bila konkretna, ker so si delili dobrine in poskrbeli za tiste, ki so imeli manj. Vztrajali so v poslušanju Besede, ki so jo oznanili apostoli. Udeleževali so se molitve v templju in po domovih lomili kruh, kar je bilo ime za evharistijo. Predvsem pa je bila njihova vera polna veselja in iskrenosti, ko so hvalili Boga in bili sočutni do ljudi.

Drugi odlomek, ki govori o soočanju Cerkve z okoljem, je v šestem poglavju. (Apd 6,1–7) Število učencev se je večalo, prihajali so tudi iz poganskega, helenističnega okolja. Ti so se pritoževali nad Hebrejci, da so zanemarjali njihove vdove. Apostoli so se zbrali in po navdihu Duha določili sedem mož, izbranih v skupnosti, ki so jih postavili strežbo v skupnosti. Tudi ta odločitev pomeni ohranjanje edinstvene velikonočne podobe Cerkve. Cerkev se je morala že od vsega začetka posvečati revnim in jim pomagati. Apostoli pa so se posvetili svojemu prvotnemu poslanstvu oznanjevanja evangelija in molitvi.   

Pomembni koraki prve Cerkve so se zgodili tudi v odnosu do kristjanov iz ne judovskega okolja.(Apd 11,1–18) Še posebno evangelist Luka je pozoren na vesoljno  razsežnost velikonočne Cerkve. Peter je izhajal iz judovske tradicije, prav tako tudi Pavel, vendar so se prihodom novih kristjanov iz poganstva morale spremeniti nekatere navade, ki so bile značilne za Jude. Ko so jeruzalemski kristjani ošteli Petra, da je šel k neobrezanim in z njimi jedel, je povedal, da ga je vodil Duh in da je prepoznal njegovo prisotnost. Poslanstvo Cerkve je usmerjeno k vsem ljudem. Teolog Brovelli pravi, da je ta dogodek generalka za to, kar se je zgodilo na jeruzalemskem koncilu. (Apd 15) Pomembno je, da so se odprli Jezusovi besedi in iz nje črpati napotke za pastoralno prakso. (74)

Cerkev in apostoli so morali posnemati Jezusa in z notranjo jasnostjo in brez oklevanja ubogati logiko Svetega Duha ter občestva Cerkve. Odločiti so se morali, kako posnemati križanega Jezusa, da bo Cerkev v svetu različnih kultur znamenje velike noči. In to z močjo vere ter iskrenega navdušenja. Skozi vso zgodovino obstaja to vprašanje notranje istovetnosti in odprtosti ter svobode pri sprejemanju drugih ljudi in navad.

Pri vesoljnosti Cerkve in resnični katoliškosti obstaja kulturna grožnja. Ljudje se zapirajo v svoje in se s tem postavljajo nad druge. Marsikje se k temu pridružijo še sekte z enostransko demagogijo in ideološkimi voditelji. Krščanska skupnost se ni zapirala, ostala je Cerkev, odprta za vse ljudi in spoštljiva do zemeljskih stvarnosti. Peter je povedal Judom, da se tega ni sam izmislil, ampak se je naučil od Gospodove velike noči.

Spremenjen je bil tudi odnos do drugih ljudi in tujcev, kot je bil nakazan že v Mojzesovi knjigi. Kako morejo zavreči tujca, ko so bili na začetku tudi sami tujci? To so besedila, ki nimajo le verske moči, temveč tudi kulturno in družbeno, in so postavljena na začetek oznanjevanja Jezusovega evangelija, na začetek napovedi velike noči. S tem pa je povezana tudi krepost gostoljubnosti, ki je spremljala Cerkev od njenih začetkov. Sprejeti vsakega človeka, ki ga Bog pošilja v naše življenje.

Ozkoglednost, ki je prisotna zlasti pri preroku Jonu, namreč vidi drugi narod kot nasprotnika, nevernika in grožnjo. To pa pomeni zavračanje Božje dobrote in velike noči.    Truditi se je treba, da se evangelij izrazi v vsem svojem bogastvu v različnih okoliščinah in kulturah. Samo v tem je mogoče prepoznati velikonočno Jezusovo Cerkev.

OZNANILA

Na binkoštni praznik zaključek veroučnega leta ob 10.00. Delitev spričeval. Srečanje katehumenov. Ob 20.00 orgelski koncert: Aron Dobisz iz Madžarske.

V ponedeljek, na god sv. Primoža in Felicijana ter sv. Efrema,  ob 18.30 molitev za družine.

V torek ob 18.30 molitev za bolnike. Začetek devetdnevnice pred sv. Nazarijem.

V sredo, na god sv. Barnaba, ob 18.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Pri večerni sveti maši obhajilo pod obema podobama.

V četrtek ob 18.30 molitev za nove duhovne poklice. (sv. maša v Domu Olmo bo naslednji četrtek)

V petek, na god sv. Antona Padovanskega, sveta spoved ob 8.40 in 18.00, ob 18.30 molitev za mir.

V soboto Medreligijski forum v dvorani Sv. Frančiška. Ob 20.00 slavnostni koncert Slovenskega okteta.

Na praznik Svete Trojice in zunanjo slovesnost sv. Nazarija jutranja sv. maša ob 7.00.  Začetek procesije ob 9.30 na Gortanovem trgu. Sveto mašo vodi beograjski kardinal Nemet. Po slovesnosti praznovanje na trgu pred stolnico. Pecivo, sadje, pijače, lahko prinesete po prvi sveti maši v krstilnico.

Opoldanski orgelski recitali ob 12.00: v nedeljo, 8. junija; v torek 10. junija, v sredo 11. junija, v petek 13. junija.

Napovedi:

V četrtek, 19. junija, praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi, praznik svetega Nazarija.

V soboto, 21. junija, romanje bolnikov, invalidov in starejših na Brezje. Prijavite se v zakristiji ali na Karitas.

V nedeljo, 22. junija, ob 10.00 zlata sveta maša nekdanjega župnika Jožeta Pegana.

V soboto, 5. julija, ob 10.00 srebrni jubilej škofovskega posvečenja Jurija Bizjaka.

Teden duhovnosti v Trnju pri Pivki: mlajša skupina od nedelje 6. julija, zvečer do srede, 9. julija, popoldne, birmanci in mladi od srede 9. julija popoldne do sobote 12. julija, popoldne.