Rodovitnost ljubezni 

V naravi ljubezni je, da se ne zapira sama vase, ampak si prizadeva postati rodovitna. 
V preteklosti je bil močan poudarek na biološki rodovitnosti zakona, vendar je zakonska povezava veliko širša, nanaša se na medsebojno podporo, zvestobo, odprtost do življenja, podarjanje. To ne pomeni zavračanja spolne rodovitnosti, ampak, da vrednost zakonske zveze ni odvisna zgolj od tega. Rodovitnost se lahko izraža tudi na druge načine: v služenju drugim, gostoljubnosti, posvojitvi ali rejništvu, vzgoji, mentorstvu, skrbi za ljudi v stiski. Obstaja tudi duhovno očetovstvo in materinstvo. Pomembno je, da se zakonci posvečujejo s svojim zakonskim življenjem in da so otroci blagoslov.

Ko zaživi spolnost v ljubezni in resnici, je njen sad zaupanje v drugega, gotovost, da je ljubljen in more zato ljubiti. Dokler človek ne doživi ljubezni, ne more ljubiti in obratno. Ljubezen med dvema, ki je polna in navdušena, se začne odpirati k tretjemu. Plodnost zakoncev in rojstvo otrok sta posledica celovite podaritve. Papež Frančišek je zapisal, da ljubezen vedno daje življenje. Zato se zakonska ljubezen ne izčrpa v občestvu dveh, ampak poraja družino.(Amoris laetitia) Ljubezen premaguje sebičnost in zaprtost v svoj užitek. Dogaja se preobrazba erotične ljubezni v agapično, s polno razpoložljivostjo zakoncev za življenje in zavračanje kalkulacij glede prihoda otrok. 

Bog bo dal. Spočetje otroka je Božji dar in ta bo sprejet v ljubezen svojih staršev od prvega trenutka. Prva Mojzesova knjiga govori o tem, kako je Bog blagoslovil človeka: »Bodita rodovitna in množita se!«(1 Mz 1, 28)  Rodovitnost zakoncev je Božji blagoslov, je  dar in sad sodelovanja z Bogom.(1 Mz 2,24) Dejansko sta 'sostvarnika' s Stvarnikom, zato imata tudi tako veliko odgovornosti pri spremljanju novega življenja. Po padcu človeka (1 Mz 3) je greh otežil rodovitnost, vendar ni odpravil Božjega načrta in blagoslova. Rodovitnost je ostala del človekove poklicanosti, čeprav jo spremljajo težave. Mož in žena postaneta "eno meso" in njuna edinost nosi v sebi možnost novega življenja. To spoznanje je bilo temelj, po katerem je poznejša judovska in krščanska teologija razvijala nauk o zakonu. 

Ljubezen med možem in ženo je tako globoka, da želi preseči zgolj odnos "jaz in ti". Popolno podarjanje je ustvarjalno, rodovitno. V zakonu je najpopolnejši izraz tega podarjanja otrok,  ki ni le dodatek paru, ampak sad rodovitnosti njune medsebojne ljubezni. Otrok je dar in ne pravica ali predmet želje. Blagoslov v stvarjenju se nadaljuje v obljubi Abrahamovih potomcev.(1 Mz 12,2; 18,18; 22,18) To je vitalna moč spolnosti, ki je prepletena z Božjim delovanjem in milostjo v zgodovini. Bog polaga prihodnost ljudstva in obstoj človeštva v roke mož in žena. Prav je, da se tega zavedajo. 

Ruski teolog Bulgakov izhaja iz človekove podobnosti z Bogom, ki se kaže še na poseben način v odnosu med možem in ženo. Ker je Bog občestvo ljubezni, tudi človeška ljubezen nosi dinamiko tega samopodarjanja. Zanj je zakonska ljubezen podoba božanske ustvarjalnosti, ki se ne zadovolji s tem, da ostane sama v sebi, ampak želi podariti življenje.(Jagnjetova nevesta) Notranja usmerjenost ljubezni je ekspanzivna, gre ven, rojeva. Otrok je sad ljubezni, v katerem ljubezen zakoncev dobi novo razsežnost. Tudi papež Wojtyła poudarja osebni pomen zakonskega darovanja in povezanost združitvenega in rodovitnega pomena zakonskega dejanja. Oba se srečata v prepričanju, da pristna ljubezen ni samozadostna, ampak se odprta za drugega in za življenje. 
Otroci so sad Božjega blagoslova. Vendar Bog ta najbolj dragoceni dar zaupa ljudem. Cerkev poudarja, da se mož in žena odgovorno odločata o številu in času rojstva otrok, z odgovornostjo za blaginjo svojih otrok, z odgovornostjo za prihodnost družbe in s spoštovanjem človeške narave.(GS 50). Je pa rojevanje otrok znak in zagotovilo, da Bog še računa na človeštvo in ga varuje. 

OZNANILA

Na 16. nedeljo med letom ob 10.00 zahvala in slovo od stolnega vikarja dr. Janeza Arneža.   
V ponedeljek ob 18.30 molitev za družine.  
V torek ob 18.30 molitev za bolnike. 
V sredo, na praznik sv. Marije Magdalene, ob 18.30 molitev za spreobrnjenje in življenje. 
V četrtek, na praznik sv. Brigite Švedske, ob 18.30 molitev za duhovne poklice. 
V petek, na god sv. Krištofa, sveta spoved ob 8.40 in 18.40. Molitev za mir ob 18.30. 
V soboto, na praznik sv. Jakoba, sveta maša ob 9.00 v stolnici, ob 19.00  sveta maša na predvečer svete Ane, pri Sveti Ani. 
Na 17. nedeljo med letom in Krištofovo nedeljo, ob 10.00 slovo od župnika Primoža. Dar je za vozila misijonarjev.