Soočenje s krivdo

Postna pot  očiščenja in prerojenja vključuje tudi soočenje s krivdo, napakami in grehi. V življenju se je treba zavedati svojega poslanstva in dostojanstva, gledati pozitivno na ljudi, delo in na sebe ter hkrati  ostati stvaren.

Ko govorimo o krivdi, je treba vedeti, da ni vsaka krivda že greh. Krivda je občutek, ki ga doživljamo, ko menimo, da smo storili nekaj napačnega, medtem ko je greh dejanje proti ljubezni in krši Božje zapovedi. Po drugi strani pa nekdo lahko greši, ne, da bi občutil krivdo, ker mu je vest otopela. Seveda se ne more znebiti črnogledosti in negativnosti.

Obstajajo različni pristopi do krivde. Nekateri vzgojitelji in starši nagnjeni k temu, da vzgajajo s šok terapijo, ker so ljudje slabi, grešniki, krivci. Pri enih to spodbudi pot k spreobrnjenju, pri drugih še večje zapiranje vase in krepitev občutka krivde. Jezus je na križu odpustil svojim morilcem, Juda je spoznal svojo krivdo, ni pa imel zaupanja in vere, da more Bog odpustiti njegovo krivdo. 

Filozof Nietzsche je izpostavil, da nenehna obsedenost z lastno krivdo vodi v nezaupanje do dobrega in lepega, ljudje trpijo zaradi sebe. Zato je treba razumeti občutek krivde kot spodbudo k spreobrnjenju. Ob pravem razumevanju krivde, moremo tudi zakrament spovedi dojeti kot kraj ozdravljenja in osvoboditve. 

​Navadno razlikujemo med patološko in pravo krivdo. Številni občutki krivde nimajo nobene povezave z resnično krivdo. Ljudje so do neke mere ponotranjili zapovedi in vrednote staršev. Po eni strani so se želeli osvoboditi kriterijev obsojanja, po drugi strani pa so se na korake osvoboditve odzvali z občutki krivde. Nekateri so čutijo krivi, če ne izpolnijo pričakovanji drugih: zakonca, prijatelja, staršev, sodelavca. Mnogi zaradi sovraštva in zavisti delajo nasilje do drugih, ti pa sami sebe kaznujejo z občutkom krivde. 

​Potlačeni občutki krivde se izražajo v jezi, strahu, razdražljivosti, apatiji, ne glede ali je ta krivda resnična ali ne. Po drugi strani pa pravilno sprejeta krivda predstavlja rast v človeškosti. ​Duhovni pisatelj Anselm Grün pravi, da če človek ne čuti krivde in greha, ne zaznava več vsebinske globine njegove človeškosti in obstoja. Namesto tega ga preganjata strah pred neuspehom in depresija. (70) Nekateri se trudijo zmanjšati svojo krivdo, drugi pretiravajo s svojim kesanjem. 

Zdravo sprejemanje krivde pomeni, da se vidimo take kot smo, da odstranjujemo in ločujemo neprijetne stvari pred ljubeznijo odpuščanja in usmiljenjem. V Svetem pismu je očiten primer soočenja s krivdo v srečanju med prerokom Natanom in kraljem Davidom, ki je zagrešil veliko hudobijo in umor. (2 Sam 12, 7) Drugi tak dogodek po Jezusovem srečanju z apostoli pri Genezareškem jezeru po njegovem vstajenju. Petra je na diskreten način vprašal, če ga ima rad in če je še njegov prijatelj.(Jn 21, 15-19)

​Veliki psiholog Jung pravi, da je človek kriv, če noče pogledati v oči svoji resnici. Ko je resnično kriv, se počuti izločenega iz skupnosti ljudi. Doživlja razklanost v sebi. Tega razcepa se ne more osvoboditi sam. Tudi preprosto povabilo k odpuščanju ni dovolj. Zato je potreben obred, zakrament,  moč Božje ljubezni, ki stopi do globin v vse pore naše človeškosti.  

Ob spoznavanju krivde človek osebno zori in razširja duhovno obzorje. Ne smemo dramatizirati naše krivde, prav tako je tudi ne podcenjevati, to bi pomenilo odpravo samokritike in prevzemanja odgovornosti. V tem sprejemanju se razvije drža ponižnosti in pogum, da vidimo krivice in grehe, ki smo jih storili v vsej njihovi stvarnosti pred Božjim usmiljenjem in odpuščanjem. Vendar moramo ob odpuščanju, kolikor je mogoče popraviti in odtrpeti to, kar smo storili. Nekdanja spokorna praksa je močno poudarjala to držo in ljudje so ob sramu nad svojimi dejanji duhovno rasli, se prečiščevali in poskušali popraviti, kar so zagrešili. Evangeljski primer tega je Zahej, ki se je ob Jezusovem obisku spreobrnil in povedal, da, če je koga prevaral, mu četverno povrne.(Lk 19,8) 

Oznanila

Na četrto postno nedeljo dan molitve in češčenja Najsvetejšega. Po prvi sveti maši do druge in po drugi do 12.00, zlasti starši in otroci. Popoldne ob 16.00 Frančiškov svetni red, ob 17.00 italijanska skupnost, 17.30 karitas, ob 18.00 župnijski gospodarski in pastoralni svet, ob 18.30 sklep z litanijami in blagoslovom. Ob 19.00 sveta maša s katehumeni..

V ponedeljek ob 18.30 molitev za družine.

V torek ob 18.30 molitev za papeža Frančiška in bolnike.

V sredo, na god sv. Frančiška Paolskega, ob 18.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Pri večerni sveti maši obhajilo pod obema podobama.

V četrtek ob 10.00 sveta maša v domu Deos, ob 18.30 molitev za nove duhovne poklice. Ob 19.00 pogovor o religiji in veri v Koprskem gledališču.

Na prvi petek in god sv. Izidorja Seviljskega, sveta spoved ob 7.00, 8.30 in 18.00. Zvečer mašuje in spoveduje škof Peter. Ob 18.30 molitev za mir. Po sveti maši križev pot in srečanje za mlade.  

Na prvo soboto in god sv. Vincencija Ferrerja, ob 9.00 srečanje za Živi rožni venec, ob 20.00 nova skupina katehumenata.

Na peto postno ali tiho nedeljo križev pot po koprskih cerkvah in ulicah, začetek ob 17.00 pri Sveti Ani. Ob 19.00 večerna sveta maša, pri kateri poje vokalna skupina Šumljak in vokalna skupina Grlice iz Budanj. Po sveti maši je še krajši koncert.

Povabilo k zapisu prošenj v zvezek pri Marijinem kipu v stolnici. Prošnje bomo prebrali v petkih pri večerni sveti maši.

V nedeljah ob 12.00 orgelski recital v izvedbi organista Matjaža Černica.