Marija izvir veselja

Krščansko izročilo vidi v Mariji začetek in izvir veselja, ker je sodelovala pri učlovečenju Božjega Sina in ga rodila na svet. Spremljala ga je v poslanstvu, bila ob njegovi smrti in vstajenju ter binkoštih, ko se je rojevala Cerkev. Postala je duhovna mati vernikov, spremljevalka v življenju in prinašalka upanja ter resničnega veselja, kot je  poudaril papež Frančišek. Rekel je tudi, da morajo biti različna človeška veselja kot potok, ki je povezan z izvirom. Henri Bergson je zapisal, da človek ne more biti brez veselja. Kjer je veselje, tam je življenje.

Preroki so napovedovali veselje, ko se bodo uresničile Božje obljube in bo prišlo do najgloblje povezave med Bogom in njegovim ljudstvom, kajti Božja bližina je polnost veselja. Filozof Nietzsche je kritiziral zategnjeno resnobnost kristjanov. Če Bog obstaja, potem ga ni mogel videti drugačnega kot, da pleše od veselja.

Ob oznanjenju je angel nagovoril Marijo: 'Veseli se!' (Lk 1, 28) Povabil jo je k veselju, ker se bo z učlovečenjem začela izpolniti zgodovina odrešenja in osvoboditev človeštva od tragičnosti in greha. Marija je pri tem 'Sionska hči' ki povezuje v sebi milost v Božjem ljudstvu. Mati in izvir veselja je tudi zaradi svoje prosojnosti do Boga. Resnično veselje je spočenjanje v njegovi moči in ljubezni. V evangeliju tudi je močno poudarjeno veselje pri vstajenju.(Lk 2,10; 23,42) Veselje je resnica bivanja. Francoski mislec Paul Claudel je rad poudaril, da je veselje uresničenje človeka v tem, kar je. Veselje sije iz polno živečega človeka. Marija se je tako uresničila in postala izvir veselja za mnoge druge.

Mnogim je želja po 'obilju in pobegu' zaprla oči in ušesa, da se niso več sposobni veseliti. Otrdeli so in zakrknili, da bi se izognili trpljenju. Vendar pa ta izguba vodi v zmedo in praznino. Cele generacije so v zakrknjeni samozadostnosti poniknile v tragičnem niču.

 Kljub temu obstaja možnost, da se ponovno vzpostavi povezava z izvirom življenja in veseljem. Dvajset stoletji krščanske zgodovine govori o tem, da je mogoče preseči življenjsko tragiko in uresničiti globoko veselje, ne glede na okoliščine. Ob podpori Božje ljubezni so se svetniki in mučenci zavedali, da so v Jezusovih in Očetovih rokah. Zato so dosegli mir in trdnost tudi v preizkušnjah. 

Pri tem ima posebno vlogo Marija, ki je poslušala Božjo besedo in ji ostala zvesta v vseh okoliščinah. Čeprav jo ljudje pogosto častijo kot 'žalostno', je ob nezlomljivi veri prebivalo v njej upanje in veselje. To je na poseben način prelila v hvalnico Magnificat, ki je eksplodirala ob srečanju s sorodnico Elizabeto. To veselje učlovečenja je bilo predhodno veselju rojstva, ki ga je oznanil angel na božični večer. Jezus je prinesel veselo oznanilo vsem ubogim in iskalcem sveta. Marija je bila prva deležna tega veselega oznanila. Kot nastopi zarja pred sončnim vzhodom, tako je bila Marija predhodna veselemu prihodu Božjega Sina na svet. Marija se je zavedala svojega zgodovinskega poslanstva in ljubezni, ki jo je bila deležna. V tem smislu jo upravičeno imenujemo izvir našega veselja. Z njo moremo iskati resnično veselje brez stranskih odvodov in nadomestil. Pravo veselje je v vzpostavljanju bogočloveškosti in Božjega vladanja na zemlji.

Z Marijo se moremo vračati v Božji načrt za rešitev življenja, pomaga nam pri molitvi, premišljevanju, vabi, da jo posnemamo. Marija ostaja najmočnejši protistrup sebičnim in brezsrčnim težnjam v družbi. Kako čudna je družba brez mater, brez vonja po družini in brez bližine Boga? Marija nas vedno znova kliče k nasmehu in veselju, da se čutimo kot doma in smo ponovno rojeni v odnosih. Spodbuja k rasti v človeškosti in notranjemu občutku varnosti. Vabi nas k čudenju in zahvaljevanju ter mističnemu pogledu v večnost, ki nas čaka. Dokler ne bomo z vsem svojim bitjem izrekli 'zgodi se', bo ostala vera zunanja in ne bo spreminjala življenja v veselo uresničenost. Ob tem 'zgodi se' ne bo več praznega življenja, trpljenja, osamljenosti in smrti, vse bo prežeto z veseljem, ker bomo v varnih Božjih rokah.

oznanila

Teden molitve za duhovne poklice.

Na tretjo velikonočno nedeljo ob 10.00 predstavitev članov Gospodarskega in Pastoralnega sveta župnije. Ob 20.00 orgelski koncert: Et Resurrexit, izvaja; Mirko Butkovič, titularni organist.

V ponedeljek ob 8.30 molitev za družine.

V torek ob 18.30 molitev za bolnike. Ob 20.00 prva seja Župnijskega gospodarskega sveta.

V sredo ob 18.30 molitev za spreobrnjenje in življenje. Ob 20.00 Večer v Rotundi: Duhovnost v poeziji Srečka Kosovela, predavatelj mag. Božidar Rustja, urednik Ognjišča.

V četrtek, na god sv. Jurija, ob 18.30 molitev za nove duhovne poklice.

V petek, na god bl. Nikoloze Koprske, sveta spoved ob 8.40 in 18.00, ob 18.30 molitev za mir. Ob 20.00 srečanje za mlade.

V soboto, na praznik evangelista Marka, ob 20.00 nova skupina katehumenov. Čestitamo župniji Svetega Marka ob prazniku zavetnika.

Na četrto velikonočno nedeljo, molitveno srečanje za duhovne poklice v Strunjanu.

Romanje v Montecassino in Pompeje od 30. aprila do 3. maja