Bolezen in hrepenenje po ravnovesju

 

Želimo živeti polno in dobro, da nismo obremenjeni s težkimi bremeni  in zlasti ne z boleznijo. Kjer je zdravje in so osnovni materialni pogoji ter vsaj majhna oblika ljubezni, more nastati ravnovesje, ki je  izhodišče za mnoge dejavnosti in pozitivno samopodobo.

Pri tem se je treba zavedati, da je ravnovesje sestavljeno iz skladnosti in nasprotji, da se vedno znova postavlja in ni nič dokončnega, enkrat za zmeraj. Podobno gibanje doživlja naravna, kar ugotavlja tudi sodobna znanost. Vse se začenja znova, zjutraj je treba vstati, delati, iti skozi napore, jesti, se peljati, počivati, spati. Gibanje doživljamo na lastni koži in v vsem, s čemer se srečujemo. Zaustavitev je smrt in prepad, zato  je težko živeti z ljudmi, ki se smilijo sami sebi, nimajo volje, da bi se borili, delali, ljubili. 

Krščanska duhovnost je gibanje, pomaga nam, da vstajamo iz majhnih smrti, se očiščujemo, osvobajamo in se odpravljamo na pot. Odrešenje je vstajenje, nov začetek, rešitev, osvoboditev.  Gospod gre vedno naprej, tako kot je pokazal učencema v Emavsu. Tudi njega ne moremo imeti zase in svojo varnost, ampak nas spodbuja k novim odnosom in življenju. Sprejme križ in grob, kamor ga je poslala hudobija, toda njegovega Duha ne zaustavi nobena ovira in težava.

S svojo ljubeznijo Jezus vzpostavlja ravnovesje in zdravje. Kliče v odnose in je obenem potrpežljiv, osvobaja od lenobe in daje upanje. Ne pusti nam, da bi se prepustili slepemu ritmu stvari in nagonov, ampak prihaja naproti za žive odnose ter nove začetke. Pomaga nam, da prisluhnemo svojemu telesu, ki ima veliko 'muh', vendar nas kot 'brat osel' nosi naprej. To, kar smo, smo v telesu. 

Če želimo ostati v gibanju in živeti v ravnovesju, potrebujemo usmeritev in vodnika, ki nam bo odkrival pot in vzgajal za bistveno, da bomo šli, kamor moramo iti. Opozoril nas bo na zunanje ovire, pa tudi na omejenosti, ki so v nas. Vsak bi moral vedeti, kjer so njegove prednosti in šibke točke, kjer mora biti še posebej pozoren. Marsikaj se pri tem lahko naučimo od drugih, od opazovanja in pogovarjanja. Velike temeljne linje življenja nam odkriva Božja beseda in Jezus Kristus, ki je šel skozi ozke čeri bolečine, hudobije in smrti ter jih premagal s svojim darom življenjem. Vedel je, da mora iti v Jeruzalem in kaj ga tam čaka, a je šel in s tem zmagal hudobijo ter  osvobodil človeštvo. Ozdravitve zajemajo moč v tej njegovi žrtvi.

Evangelist Marko govori o Jezusovi obuditvi Jairove hčerke in ozdravitvi ženske, ki je 12 let krvavela in iskala možnosti, da bi ozdravila. Življenje obeh je bilo na robu smrti, ker nista živeli ljubezni. Želja po ozdravitvi in rešitvi iz težkih stanj je globoka in vroča, ker so ljudje bivanjsko ogroženi, misel se jim vedno vrti okrog tega, poleg tega prihajajo vanje še druge, pogosto temne misli. Za ozdravitev je potrebno človeško znanje, pa tudi milost in celovito ozdravljenje od Jezusa, ki je izvir novega, osvobojenega življenja. Človeštvo išče cepivo za koronavirus, ne išče pa njega, ki celovito zdravi telo in dušo. Resnično ozdravljenje se odvija v odnosu in ljubezni, ki obda ter ozdravi vse, kar je bolno.

Zato je pomemben stik z Gospodom, ki nam želi dobro, ne le en trenutek, ampak na dolgi rok. Prinaša novo gibanje, upanje, svobodo, notranji mir. Pri tem je potrebno veliko potrpežljivosti in ponižnosti, pogovarjanja, premišljevanja in poslušanja, pa tudi odločnosti. Toda, kdor se sam bori, se lahko kmalu zlomi. Vera potrebuje oporo in podporo. Najlepši steber te podpore je molitev. V njej se odvija dialog z Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Sveti Duh nas tolaži in poživlja. Zaradi njegove bližine nikdar ne omagamo. Samo življenje, ki se podarja, pritegne vse v gibanje in gradi ravnovesje zdravja, po katerem hrepenimo in si zanj prizadevamo.

  

nalagam novice...