Božične pesmi pri drugih narodih

 

Cerkvene božične pesmi se razlikujejo od pokrajine do pokrajine in izražajo duhovno toplino in domačnost pri ljudeh. Pri Hrvatih je nastalo nekaj čudovitih pesmi, med najbolj  poznanimi je: Veselite se ljudstva.(Radujte se narodi). Pesem vabi ljudstva, da se veselijo, ko slišijo oznanilo o Jezusovem rojstvu v blaženem času. Vidijo naj skrivnost v podrtem hlevu, kako dete trpi revščino na trdi slami in se približajo jaslicam. Marija se veseli z Jožefom in premišljuje, angel poje Slavo na nebu in ves svet naj pozdravi Jezusa Odrešenika. Pesem vabi ljudstva, da pridejo v betlehemski kraj in se pridružijo češčenju angelskega zbora. Darujejo naj mu lepa darila in mu lepo zapojejo. Potem zaključi s pozdravom malega Jezusa, ker jih je obiskal. Na koncu je prošnja, naj bo njegovo sveto rojstvo vsem v zveličanje. Besedilo je zelo bogato in postavlja božični dogodek v celoviti namen Jezusovega prihoda na svet, da bi ljudi odrešil in zveličal.  V hrvaški duhovni in kulturni zakladnici je bogastvo božičnih napevov. Najstarejša znana ljudska božična pesem je: Bog se rodi v Vitliomi, poleg nje so še: U to vrijeme godišta, Narodi nam se in druge.

Božično vzdušje med srbskimi kristjani bogatijo različne pesmi, zlasti Zvezda je zasijala (Zvezda se zasja) in Božič mili dan (Božić, Božić, blagi dan). Zvezda je zasijala nad belo vasjo Betlehema. Bela in sijoča zvezda je pripeljala modre iz žarnega Vzhoda v Davidov kraj. Tam so se poklonili pred blaženim detetom, h kateremu se je sklanjal obraz Najsvetejšega dekleta. Odvili so svilene povoje in darovali zlato, mirto in kadilo. Pesem sprašuje, kaj mu more darovati uboga duša vernika? Kaj lahko berač podari Bogu? Gospod ne potrebuje nič drugega kot tisto, kar je on že dal. Druga božična pesem ima še bolj ljudski značaj in poje o božiču kot Jezusovemu rojstnemu dnevu. Vse je zavito v mir in svetlobo, Marija ga je rodila in zavila v plenice. Jezus spi v jami, sveta Devica bdi ob njem, slama lepo diši, Marija vzdihne, takrat zasije zvezda in prostor se ogreje. Angeli se spustijo z neba in nagovorijo pastirje, naj se veselijo, ker se jim je rodil Odrešenik. Njihova srca so pomirjena in odprta, da morejo na glas vzklikniti: Naj bo slavljen Kristus, Odrešenik. Vsi naj ga častijo in proslavljajo. Pa tudi Srbi kot srebrni zvončki naj hvalijo Nebeško Mater in slavijo Kristusa Boga.  

Omeniti moramo božično mašo češkega skladatelja Jana Jakuba Ryba in zbirko čeških baročnih skladb za božič.

Poljska pesem Čuj v tihi noči (Wśród nocnej ciszy) govori o angelih, ki so poklicali  pastirje, da bi čim prej pohiteli h betlehemskemu hlevu. Ti so se odzvali, šli na pot in našli otroka v jaslih. Pozdravili so ga z velikim veseljem in ga počastili kot Boga: Pozdravljen Odrešenik, na katerega so toliko stoletji čakali preroki in kralji. Potem se obrne na sedanji čas, na vernike, ki ga čakajo v sveti noči, da se jim bo razodel. Ti ga bodo počastili in izpovedali, da prihaja po glasu ter besedah duhovnika in pod podobo kruha in vina.

Posebej izstopajo odlični primeri ruske sakralne in avtorske glasbe posvečene božiču, zlasti: Zbirka sakralnih pesmi in aranžmajev nadškofa Turčaninova in: Slava Bogu Najvišjemu avtorja Bortnjanskega ter dela Čajkovskega, ki so precej oddaljene od cerkvene glasbe. Ta je napisal opero Čerevički na Gogolove zgodbe: Noč pred božičem in balet Hrestač. Skladatelj Bortnjanski je v 19, stol. napisal božične koncerte, ki se še danes izvajajo po ruskih cerkvah.  Boris Balašov se je poglobil v dogodek prihoda Modrih iz Vzhoda in napisal pesem Luč zvezde Betlehema. Modri so opazovali zvezde in šli za sijem zvezde, ki je pokazala na rojstvo izrednega Kralja. Prinesli so mu darila: zlato, kadilo in mirto. Vse je bila previdnost. Med sodobnimi avtorji je treba omeniti metropolita Hilariona Alfejeva in njegov Božični oratorij, ki je bil premierno predstavljen leta 2007.

nalagam novice...