Za spremljanje svete maše kliknite na povezavo: Sveta maša v živo

                                                                                                                                     

https://www.twitch.tv/zupnijakoper   ogled za nazaj                                                                                                                                

                                                                                                                                 

PRENOS SVETIH MAŠ PO SPLETNI STRANI: ŽUPNIJA KOPER IN FACEBOOKU,

MED TEDNOM OB 19.00 IN V NEDELJAH OB 10.00.

STOLNICA JE KOT OBIČAJNO VES DAN ODPRTA ZA OSEBNO MOLITEV

OBHAJILO ZA POSAMEZNIKE MED TEDNOM

OB 7.30, 9.30 IN 19.30,

V NEDELJO OB 8,30, 10.45 IN 18.45

SPOVED

PETEK OB 8,30 IN 18,30

 

Oddaljenost in bližina

 

Čas karantene zahteva, da po družinah in hišnih skupnosti vzpostavimo skladno razmerje med bližino in oddaljenostjo. To je pomembno, ker smo veliko skupaj na dokaj majhnem prostoru. Razmerje bližine in oddaljenosti je odvisno od posameznikov. Nekateri si želijo več samote in svojega sveta, da lahko delajo, ustvarjajo ali pa preprosto, da so sami v svojem svetu. Drugim je zelo pomembna bližina, pogovarjanje, izmenjava misli in občutij. Tudi ljudje, ki živijo sami, potrebujejo pogovora, telefonskih klicev, elektronskih sporočil in komunikacije. Če je preveč samote, more ta pustiti posledice v vedenju, občutju, razmišljanju. Prav tako velika gneča v bivanjskem prostoru prinaša blokado in je mučna.

            Psihologi poudarjajo, da, če so  ljudje dalj časa stisnjeni v majhnem prostoru, se s tem poveča stres, težje obvladajo svoja čustva in se še bolj jezijo. V takih okoliščinah se je treba neprestano prilagajati drugim, ni prostora za nekaj svojega. Že spati na romanju z drugo osebo je lahko zahtevno za enega ali za oba. Potrebujemo svojo intimnost, da si ustvarimo  zaklon in sveti kraj. Seveda ne sme to postati beg ali potapljanje v drogo. Prav tako je potrebna skupnost, tudi, če je oddaljena. Vendar mora obstajati. Še najbolj strogi menihi potrebujejo bližino in skupnost.

Čustveno in duhovno je treba ohranjati odnose, obenem ne zanemariti svobode in osebne izbire. Predvsem pa moramo biti pozorni na to, da ne bi meje našega prostora ovirale prostora drugih. Vsak človek, ki se želi osebno uresničiti, potrebuje ta odmik in prisotnost. Tudi, ko postanemo z nekom prijatelji, moramo ohraniti svoj osebni prostor in umik, da nas odnos ne posrka. Ko smo bolni in nam ljudje pomagajo, mora ostati zdravo razmerje med zasebnim življenjem in bližino ter pomočjo drugih. Bolnik potrebuje svoj mir in zasebnost, obenem tudi trenutke bližine, domačnosti in pomoči. Ljudje se zavedajo, da naj bodo obiski bolnikov kratki. Veliko breme bolnikov s koronavirusom je, da se morajo drugi oddaljiti in da so veliko sami. Zlasti dementni bolniki tega ne razumejo.

V novem razmerju med oddaljenostjo in bližino se človek dobro počuti in stečejo njegove življenjske dejavnosti. Znana je zgodba Abrahama, ki je ločil svoje črede in imetje ter odrinil iz Negeba v Betel pri Jeruzalemu, da je ohranil dober odnos s svojim nečakom Labanom. (1 Mz 13, 8-9) Ločitev in oddaljenost ju je še bolj povezala.

V odnosu med bližino in oddaljenostjo sta pomembna pogovor in molk. Govor vzpostavlja odnose, molk pa jih poglablja. Iz razločitve in molka nastane dialog, ki poveže dva različna človeka in pogleda. Predvsem pa je pomembna sposobnost naklonjenosti. Ko odnosi ne delujejo in škripajo, moramo poglobiti dejavnost odpuščanja in nove naklonjenosti. Iz krize, v katero smo padli, se morejo roditi novi, poglobljeni odnosi. Po naši naklonjenosti, molitvi in odpuščanju se nam morejo drugi približati, po njih se razodeva  naklonjenost Boga.

Zlasti pa je pomemben dialog, da smo v vseh okoliščinah odprti za rešitev in odnos do bližnjih ter do Boga. Dialog je mogoč, če smo na svojem mestu in odprti za darovanje. Pomemben je tudi molk kot prostor svobode, da se znamo potegniti nazaj in ostati s sabo pred Gospodom. Z molkom osmislimo svoja dejanja, začetek in konec dneva, blagoslov dejanj čez dan. V večernem molku se sprostijo napetosti in misli. Duhovniki in menihi molimo sklepno molitveno uro, ki pomeni dopolnitev dneva (kompletorij) in z molkom zaključimo večer v Gospodovih rokah.

To je izkušnja Božje bližine, ko molk postane napolnjen in rodoviten. Tako moremo biti pred Bogom odprti in svobodni. On nas ne sodi in nima nobenega predsodka. Z molkom smo blizu tistim, ki na potrebujejo.

nalagam novice...