Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 

Lepo je biti župnija

 

Pismo župnika za adventni čas 2019

Lansko leto smo se truditi oblikovati advent po misli: Lepo je biti doma. Še vedno velja povabilo, da bi čas dolgih večerov in pričakovanja božiča, preživeli  v krogu družine in skupaj molili za blagoslov ob adventnem venčku.

Letošnji advent želimo osmisliti življenje v župniji: Lepo je biti župnija. Ta nas spremlja v lepih in težkih trenutkih od rojstva do smrti, od mladosti do starosti. Župnija je naš način življenja Cerkve. Spoznavamo, da je družba postala bolj razbita in individualistična, ljudje gledajo predvsem zase in se  težko skupaj povežejo ter dogovorijo. Vendar brez župnije ne morejo živeti kot kristjani.

Janez Pavel II je zapisal, da je župnija prisotna med hišami ljudmi, da je družinska, bratska in sprejemajoča. Papež Frančišek pravi, da je župnija kot 'poljska bolnišnica, kjer je mogoče sprejeti najbolj ranjene in jim pomagati. Župnija je Cerkev, ki je zakoreninjena v določenem času in prostoru.  

Vedno bolj spoznavam, da ne more biti župnija le servis za zakramente in pogrebe ter pouk otrok v veri, ampak skupnost, ki omogoča doživeti čudež ljubezni ob Jezusu Kristusu, ki je odrešenik. Potrebujemo duhovni dom, ker bomo sprejeti in si bomo podarjali to, kar imamo. V tej skupnosti bo mogel vsak najti dobrohoten sprejem, tudi izgubljeni sin in hčerka. Tako se že danes veselimo otrok in mladih, ki bodo našli oporo v župniji ob Jezusu, ko ga bodo sprejeli za svojega Odrešenika in Prijatelja. Z njegovim pogledom se bodo mogli bližati starejšim, bolnikom, oddaljenim, zlasti vsem, ki so izgubili svoje mesto in zašli.

Zato ostaja tako močan klic: Bodimo živa skupnost na poti, preženimo ravnodušnost in oddaljenost, ki uničuje in zapira odnose. Jezus želi, da bi njegovi učenci živeli edinost in iskali to, kar jih povezuje. Vključimo naše sposobnosti in poklice za njeno dojemanje in sodelovanje. Zato je župnija prostor Cerkve in skupnosti. Čeprav hudič tolče v skupnosti in razbija vse oblike ljubezni, da se ljudje kregajo, imamo dovolj moči in podpre, da živimo v medsebojnem podarjanju in delimo dobrine med seboj. 

To je program prihodnosti in temelj za zbiranje krščanskih skupnosti. Verni kristjani se morajo odločiti za eno ali drugo župnijo in biti v njej dejavni ter odgovorni. Težke razmere časa kličejo k preseganju izogibanja ter enostranskosti. Marsikdaj se je dogajalo, da so družine izbrale fanatične oblike življenja, s katerim so izgubile stik z župnijo in skoraj redno doživele, da so se otroci oddaljili. Prav tako je bilo z drugimi oblikami izogibanja župnijskemu življenju. Papež Frančišek nas spodbuja, da naj ne bi bili nomadi, ki bi padali na skušnjave iskanja zdaj ene, zdaj druge skupnosti,  ampak izbrali skupnost, kateri bomo pripadali,  v njej živeli in rasli.

Lepo je biti v župnij pomeni, da pripadamo skupnosti domače Cerkve, kjer so prisotne vsaj tri generacije in se obnavljajo korenine prednikov. Župnija je tudi podpora življenja v različnih okoliščinah, ko je ljudem težko in jim je treba pomagati. V njej se krepi duh pripadnosti in kritičnosti, ki podpira življenje v moči Božje besede in Svetega Duha, ki jih navdihuje. 

Naj nam pomaga letošnji advent, da bomo bolj odprti za sprejemanje Jezusa Kristusa, ki prihaja po župniji in nas sprejema v različnih življenjskih stanjih. On je resnični Odrešenik, ki ga oznanjamo in slavimo zaradi ljubezni, ki nikoli ne zaide.  Župnija, v kateri bo vladala ljubezen in sprejemanje, bo postala pričevalka in moč za novo življenje. Ob ljubezni bo zrasla nova ljubezen in prav tej bodo ljudje najbolj prisluhnili.  Prihodnja župnija bo veliko bolj misijonarska, kot današnja.

Primož.