Sveti Duh prinaša zdravje

 

Pandemija koronavirusa se je nanašala na izgubo dihanja in težave s pljuči, bili so napadeni temelji življenja. Jezus je v svojem javnem delovanju pokazal, da njegov Sveti Duh pomaga ljudem, da začnejo polno dihati iz njihovih globin. Nekdo je zapisal, da je veliko bolezni v svojem temelju duhovnega značaja. Bolezen nastane, ko človek ne sprejme sebe, zanemari telo, ne zdravi duhovnih ran, sovraži, se prepusti razpuščenosti in ni pripravljen odpustiti, predvsem je črnogled in slepo gleda v prihodnost.

Sveti Duh pomaga ljudem, da se bodo srečali sami s sabo, z drugimi in z Bogom. Pomembno je, da začutijo, da so ljubljeni. Jezus je rekel Samarijanki, da ji bo dal piti žive vode, ki je ljubezen. (Jn 4,14) Z Božjo ljubeznijo je mogla pogasiti najglobljo žejo, ki je nosila v sebi, čeprav je živela povsem drugače. Bog sam se v Jezusu podari človeku, zastonj. V življenju je vse podarjeno, mir, življenje, zdravje.

Mrtvoudnega človeka, ki se je 33 let trudil priti do vode in vodnjaka, da bi ozdravil, je Jezus vprašal, če hoče ozdraveti. (Jn 5,6) V tem človeku moremo videti ljudi, ki so se prepustili bolezni in izključenosti, da se več ne borijo. Jezus je želel v njem obuditi željo po rešitvi. Bolnik mu je povedal, da je sam in nima nikogar, ki bi mu pomagal priti do vode, da bi ozdravel. Jezus ga je spodbudil, naj se spravi iz tega stanja: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi! (Jn 5,8) Mrtvoudni je potreboval najprej notranje ozdravljenje, da si je zopet želel celovitega ozdravljenja. 

Pomenljiv je dogodek ozdravljenja sleporojenega. Jezus ga je postavil pred resnico o njem, da je človeško življenje krhko in so s tem povezane bolezni ter pomanjkljivosti. Zato ga je pomazal s slino po slepih očeh in mu naročil, da se gre umiti k vodnjaku Siloe. Šele po tem, ko je ubogal in se šel umiti, je mogel spregledati.

V teh pripovedih se kažejo koraki na Jezusovi poti zdravljenja: da osveži, očisti, kar je bolno, ozdravi, okrepi, da postane rodovitno. Sveti Duh osveži človeka v njegovem duhu, duši in telesu, da se počuti prerojen, sproščen, odprt za nove korake. Ljudje so vklenjeni, dolgočasni, suhi, nedejavni. Zemljo in cvetje je treba zaliti, potrebna je tekočina, vsak človek se mora srečati z izvirom svojega življenja in podobo, po kateri je ustvarjen. Samarijanka si je želela vode, ki je ne bo zmanjkalo. V sebi in pri drugih marsikdaj pustimo zlo in slabo. Trpimo zaradi čustvene suhote in brezčutnosti. Sveti Duh jih spodbudi, da se očistijo zmotnih in umazanih podob o sebi in o drugih.  Obenem predstavlja spomin na prvo pristno podobo, kar je osnova za osebno srečo. Nekdo je zapisal, da je veliko bolezni v svojem jedru duhovnega značaja: ker ljudje ne sprejmejo sebe in ne zdravijo duhovnih ran. Predvsem pa čutijo osamljenost in nezanimanje svojih bližnjih, ostajajo daleč od ljudi in Boga. Odrešenje se po razmisleku svetega Janeza odvija po srečanju s prvo podobo in izvirom ljubezni, ki je položen v nas. Če se zgodi ta proces, pride do ozdravljenja. Duhovne rane izgubijo svojo moč. Živa voda ljubezni jih obda in očisti, da ozdravijo in ne bolijo več. Človek je ozdravljen, če se sestavi in je povezan s svojim duhovnim temeljem, da skladno diha njegovo telo, duša in duh. Sveti Duh okrepi dihanje, življenje, povezanost. V slednici za binkošti molimo: »Duši madeže izmij, kar je suho, spet zalij in ozdravi rane vse!« Po tem dihanju skozi vso osebo, kar je nasprotno koronavirusu, ki onemogoča dihanje, postajamo rodovitni in ustvarjalni. Mnogi ljudje si mislijo, da nič ne naredijo in je napor brez pomena. Sveti Duh osmisli vsako delo in mu prinese rodovitnost. Pomembno je ostati povezani z Jezusom, da more življenje prinesti  sad. Če zajemamo iz Jezusove ljubezni, bomo rodili ljubezen, ne samo človeško, ampak tudi Božjo, zastonjsko, ki zdrži in gre naprej tudi v najbolj težkih okoliščinah.

nalagam novice...