Preskoči na vsebino
nalagam novice...

Razbita Marija

Zakaj, Marija, se je v človeškem srcu porodila hudobija,
ki je umazala tvojo podobo in zmaličila obraz?
Ali je res tvoja materinska čistost in lepota tako moteča,
da je treba tolči po tvojem obrazu in lomiti roke?
Od prvih časov je hudobija mazala svetinje Božje milosti
in ljudi priklepala k tlom, da so se plazili v svojem grehu
ter pobijali drug drugega in njihove najlepše svetinje.

Kot žalostna Mati držiš v rokah svojega mrtvega Sina,
tvoj obraz je uvel, poln bolečine,
ki jo občuti samo mati z mrtvim otrokom.
Nikogar ne obsojaš za veliki zločin nad njim,
trpiš in ljubiš v odprto rano,
v kateri se bo začel spreminjati svet.

Premočan je bil tvoj žalostni obraz,
ki je toliko stoletji spremljal naše bolnike
in jim razodeval tvojo nežno bližino.
Preveč čista je bila tvoja ljubezen,
ki se je z darom mrtvega Sina spustila do
globin človeške nemoči in hudobije.
Marija, odpusti nam, ker te ne pustimo,
da bi trpela z nami in naše bolečine povezala z Jezusovimi.
Odpusti nam, ker smo tako ravnodušni
in ne vidimo žarkov tvoje materinske ljubezni,
ki gre preko sebičnosti, nasilja in notranje zavrtosti.

Sprejmi v svoje trpeče srce naše vsakdanje skrbi,
približaj se križem bolnikov, okrepi šibko ljubezen družin,
odpravi tolike sebičnosti, ki povzročajo rane nedolžnim otrokom.
Ti vidiš v srca našim mladim,
ki jih zakriva mlačnost in sprejemajo hudobijo sveta,
odpravi ovire, s katerimi se zapirajo pred Božjo milostjo.

Daj nam, Marija, modrost tvojega srca,
ki nas materinsko sprejema in ljubi
na vsakem koraku življenja.
Nekateri bi radi to zakrili in onečastili,
tolčejo po tvoji svetosti in praskajo po obrazu,
vendar ne nehaj biti naša usmiljena mati
in nas z otroško odprtostjo pripelji do tvojega Sina,
ki je trpel za nas in odpustil vse naše grehe.
Daj nam pogum, da se bomo borili proti zlu
in odpuščali vsem, ki nam delajo hudo,
potem, ko je tudi Gospod nam odpustil.

Podari nam odprti odnos vere in čisto vest,
da bomo bolj jasno videli svetinje tvoje ljubezni
ter bomo sejali upanje med
mrzlimi vetrovi razočaranja in ravnodušnosti,
predvsem pa nas podpiraj v boju s premetenim zlom,
ki se že od prvih časov dviga proti tebi in tvojemu zarodu.
Podari nam okus večne Besede, modrost molka
in veselje odpuščanja, naj se odločimo za velike ideale
in okrepimo življenje, ki ga ti prinašaš.
Tako bo na tvojem obrazu zopet materinska toplina,
objela nas boš s svojimi rokami,
zavila v svoj čudoviti plašč in usmerila k svojemu Sinu,
da bomo naredili, kar želi on
in pomagali človeštvu, da zopet odkrije vino veselja
na poti suhega in temnega časa.