Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 

Jezusova podoba med ljudmi (3)

 

Vsak človek ima določeno podobo, zunanjo in notranjo, s katero stopa v odnose z drugimi ljudmi. Ta je lahko živa, prijetna, urejena, more pa biti tudi odbijajoča, rezervirana, ali celo bleda. Tudi o Jezusu imamo določeno podobo, ker je imel človeško telo in je živel med ljudmi v svojem času. Bolj, ko je živa vera in ljubezen do njega, več je zanimanja za njegovo osebo in tudi podobo. Med najbolj otipljivimi načini za oblikovanje podobe o Jezusu je branje in premišljevanje Svetega pisma, ko o njem beremo, ga gledamo, se z njim pogovarjamo in ga povabimo v svoje vsakdanje življenje.

Umetnost nam more pomagati pri ustvarjanju podobe o Jezusu. Pri tem je izražena duhovnost določenega časa in obenem pogled na človeka ter njegova kultura. V 19. Stoletju je bila razširjena tako imenovana nazarenska umetnost, ki je upodabljala Jezusa kot blagega učitelja in sicer na način, kot si ga predstavljajo otroci. V času baroka je bil Jezus upodobljen v mističnih srečanjih z raznimi svetniki. Renesansa je upodobila Jezusa kot popolnega človeka z močno samozavestjo, zunanjim izgledom in mehkobo čustev. V visokem srednjem veku je bila njegova podoba prežeta s presežnostjo in hrepenenjem po onostranstvu. Pod vplivom Frančiškovih rodov je bilo poudarjeno njegovo trpljenje ter bližina z malimi ljudmi. V zgodnjem srednjem veku je bil Jezus upodobljen kot Kralj in Sodnik. Ne moremo mimo ikonskih upodobitev Jezusa kot Vse vladarja, ki vlada nad človeštvom in stvarstvom. V prvih stoletjih so Jezusa upodabljali kot pastirja, krmarja ladje, kot ribiča, ki vleče ribe v mreži, kot učitelja z učenci. V sodobnem času ne moremo govoriti o neki skupni podobi Jezusa. Upodabljajo ga predvsem kot človeka vsakdanjosti, kot delavca, preganjanega, kot rešitelja mnogih. K temu lahko še dodamo upodobitve Jezusa v filmih in v sredstvih obveščanja, kjer je premalo poudarjena povezava njegove človeškosti z božanskostjo. Zato tudi na Zahodu vse bolj cenijo ikone in pred njimi molijo.

Jezusova oseba se nam odkriva po liturgiji, ki dela živo njegovo odrešenjsko dogajanje: trpljenje, smrt in vstajenje. Čeprav pri obredih veljajo določena pravila, se v njej povezuje Jezusova podoba z vsakdanjim življenjem. Za poživitev Jezusove podobe je pomembno tudi pričevanje ljudi, ki živijo z njim v tesnem odnosu. Zato obiskujemo samostane, žive skupnosti, častimo svetnike in romamo na svete kraje. Pomemben prenos vere se odvija v družinah in živih krščanskih okoljih. Jezusova prisotnost je dovolj očitna, da jo moremo odkriti z očmi vere. Srečamo ga tudi v ubogih, bolnih in žalostnih, ki nas učijo preprostosti ljubezni, po kateri je navzoč Jezus.

Primož