Vera rešuje

 

            Ljudje, ki izgubijo vir življenja, ga morejo zopet najti. To je za njih novo rojstvo, ker se je obnovilo in zaživelo, kar se je že predalo bolezni ter umiranju. Celovita obnova življenja je povezana s telesno in duhovno ozdravitvijo, ki vključuje ljubezen. Ta obuja od minevanja, utrjuje življenje in navdihuje z upanjem.

Jezus je rekel ozdravljeni ženski, da jo je rešila njena vera. (Mr 5,34) V moči svoje vere je vzpostavila drugačen odnos z njim in Očetom, zato je začelo v njej utripati novo življenje. Vera ima silno moč za obnovo vsega, kar je zaupanje v izvir življenja, zato more prebuditi vse, kar je povezano z življenjem človeka. Lahko se spomnimo mrtvih kosti velike vojske, ki jih je po preroku Ezekielu Božji duh priklical nazaj v življenje. (Ez 37, 10) Vera more obuditi mrtve odnose, priklicati ljudi iz groba v življenje, pripraviti ozdravitev in spreobrnjenje.

            Seveda so načini tega izpolnjenja zelo različni, kot so tudi različne poti vere. Sv. pater Pij je rekel, da vsakdo veruje, kakor more in zna. Žal je danes med kristjani kar precej vere iz navade in tradicije, bi pa iskanje poenotenja v načinu verovanja pomenilo odpravo svobode in nekakšno frustracijo. Osebni Bog kliče k osebni veri, ki je odprta, svobodna in odgovorna. 

Prav tako je ljubezen osebna in svobodna. Ljubimo na način, kakor nam je najbolj blizu in pri srcu. Nihče ne ljubi tako, kot mi ljubimo. Ljubezen je edinstvena, neponovljiva in ustvarjalna, stik z ljudmi je drugačen in neponovljiv. Na tem temelju je tudi ozdravljenje osebno, povezano z odnosi in spoštovanjem ter zaupanjem. Ob daru ozdravljenja smo presenečeni in veseli, ozdravljeni človek se zaveda, da mu je bilo zdravje podarjeno, ne zgolj po naravni poti, ampak zastonj, po poti čudeža. Tako življenje ni več ogroženo, polno strahov, skrbi, nezaupanja.

Vsak Božji dotik je ustvarjalen in prinaša novost, zato zdravi s svojo ljubeznijo. Jezus je rekel ozdravljeni ženski, da je po Božjem navdihu prišla do njega in se dotaknila njegove obleke. Bila je ustvarjalna v iskanju načina, kako priti do izvira moči, ki zdravi.

Ko je Jezus rekel, da jo je ozdravila njena vera, je mislil predvsem na pot, po kateri je začela vanj verovati in se mu približala. Vsak človek ima svoj kanal, po katerem mu priteka milost, prav tako ima svojo množico in ovire, da se težje obrne na Jezusa. Zato potrebuje Jezusovo obleko, da se ga dotakne. Pomembno je, da se požene iz nemoči in temine ter se nasloni nanj, ki ga more ozdraviti. To je moč vere, da vodi človeka ven iz sebe, da zaupa Gospodu.

Vsaka zgodba rešitve je podobna zgodbi te ženske, ker je v svojem temelju zgodba vere, ki zakriči po rešitvi. Mnogi bi se radi rešili, vendar omagajo, ker jim manjka vera ali je preveč šibka, da se zlomi pri vsakem poskusu izhoda. Okrepljena in zaupljiva vera je velika milost. V njeni moči se moremo pognati v iskanje rešitve in milosti, ki drži v življenje v ustvarjalni življenjskosti. To ni le nek čustveni tok ali zanos, ampak zaupanje in pristajanje na  Jezusovo rešitev. Če ni tega tesnega zaupanja, nastopi duhovna negotovost in se izgubi jasnost rešitve. Seveda je vera v Jezusa vera Cerkve. Jezusa odrešenika sprejemamo v veri Cerkve. V njej živimo svojo pot in obliko verovanja ter rešitve. Tej poti moramo biti zvesti, kar je to naša pot in prinaša blagoslov. Ljudje, ki se preveč zanašajo nase, pogosto izdajo milost, ker pozabijo na to, da so bili rešeni in se ne zaupajo Gospodu. Vera rešuje. Verujemo v rešitev, ki jo prinaša Gospod, verujemo na ozdravljenje na duši in na telesu.

Dar je Gospodov, mi pa moramo narediti pot vere in se mu odpreti. Pri tem pogosto ne gre brez boja. Potem pride do izročitve: 'Da, Gospod.'  Tako se pustimo voditi Svetemu Duhu. Ne vemo pa, kako se bo zgodilo ozdravljenje in kam nas bo vodil naprej.

nalagam novice...