Marijina vera

V zgodovini odrešenja je Marija živi primer sodelovanja človeka z Bogom. Cerkveni očetje jo imenujejo nova Eva, ker je mati novega človeštva in ker je vernica, ki povsem zaupa v Božje obljube in njegovo vodstvo zgodovine. Čeprav je bila preprosto dekle v zakotnem kraju in težkih razmerah, se je nanjo obrnila Božja izvoljenost in jo poklicala za Mater Božjega Sina. V njej sta se srečali Božja milost in popolna razpoloženost njene vere.

Velik dogodek oznanjenja in učlovečenja, ki se je po angelovem pozdravu zgodil v Nazaretu, izhaja iz Božje pobude in Marijine vere. Njena vera se je osredotočila v odgovor angelu: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.«(Lk 1,38) S temi preprostimi besedami zgodilo največje in najodločilnejše dejanje vere v svetovni zgodovini. Biblicist Schürman pa pravi, da Marijina beseda predstavlja vrhunec vseh religioznih ravnanj pred Bogom, saj izraža pasivno razpoložljivost človeka, ki je združena z dejavno pripravljenostjo. Izpraznjenost spremlja največja polnost. (154) Marija je vsa razpoložena, kot odprti zvezek, v katerem se more pisati zgodba največjega upanja za človeštvo.(Origen)

Ob srečanju z angelom Marija ni zavrnila Božje pobude, ampak je želela vedeti, kako se bo to zgodilo, kako naj izpolni Božjo voljo. Njen 'zgodi se' je ostal popoln in brezpogojen. Teolog Rahner pravi, da je bil njen 'zgodi se' kot 'amen' vsega stvarstva na Božji 'da'. Eva je še v deviškem stanju sprejela kačino besedo in rodila nepokorščino in smrt, Marija pa je sprejela oznanilo Gabrijela z vso predanostjo, vero in odgovornostjo.

Ob obisku v Ain Karinu je sorodnica Elizabeta po navdihu vzkliknila: »Blagor ji, ki je verovala, zakaj spolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod.«(Lk 1,45) Sveti Avguštin je zapisal: »Devica Marija je v veri rodila to, kar je v veri spočela.«(Sermones, 215, 4)

Resnična vera ni privilegij ali čast, je nekakšno umiranje svojemu za drugega. Gospod pokliče k določenem poslanstvu in ne skriva zahtevnosti, ki je s tem povezana. Verovati pomeni izstopiti iz vrste, učimo naše otroke. Že pri oznanjenju se je Marija zavedla, kaj vse bo prinesla njena nosečnost in materinstvo. To slutnjo je kasneje potrdil še Simeon ob obisku templja. Hoditi bo morala sama in drugi je ne bodo razumeli, sprva niti Jožef. Poklicanost vedno prinese določeno osamitev in odločitev.  Filozof  Kierkegaard je zapisal, da verovati pomeni 'iti naprej, tudi, če vsi smerokazi pravijo: 'nazaj'. Človek se znajde v rokah Boga in te so odločilne. Marija je tako verovala, ni se branila-pomišljala izročiti. Na nek način je bila njena vera sočasna s tem, kar se je dogajalo po Božji milosti. Ni capljala za dogajanjem, ampak je z zdravo odmaknjenostjo, zaupanjem in budnostjo, stopala vanj. Verovala je, da je v moči Svetega Duha spočela Božjega Sina in ta vera je bila neomajna vse njeno življenje, tudi, ko je Jezus umiral in bil pokopan. 

Bila je prava vernica, ki je verovala, čeprav ni videla.(Jn 20,29) Podobno je veroval Abraham, ki mu je Bog kljub vsem obljubam, naklonil sina v njegovi starosti.(1 Mz 15,6) Bog ljubi veselega darovalca, ki temelji na predani veri, da je ne more zlomiti nobena slutnja ali preizkušnja. Beseda 'amen' kaže, da priznavamo za trdno in neizpodbitno, kar je povezano. Pater Cantalamessa pravi, da 'amen' pomeni hkrati vero in poslušnost; priznava namreč, da je resnično to, kar Bog reče in se temu hkrati podredi.(51)

Lepota Marijine vere je v njenem zaročniškem odnosu do Boga, podobno, kot v popolni svobodi izreče privolitev nevesta ženinu. V tem smislu je vera kot poročni prstan poroke med Bogom in ljudmi. Z Božje strani mu ustreza zvestoba. S človeške pa vera. Drugi vatikanski koncil je poudaril, da je Marija 'napredovala v veri, v njej rasla in se izpolnjevala.  Mnoge katoliške molitve se vedno znova osredotočajo na Marijino vero, ki je tudi osnova vere Cerkve. Milost ne more delovati brez vere, kajti ta jo sprejema. To sta dva stebra odrešenjskega spreminjanja sveta. Od Boga prihaja milost, od ljudi pa vera. Sveti Pavel pravi, da smo z milostjo rešeni po veri.(Ef 2,8)

OZNANILA

Otroci prinesejo  hranilnike za misijone.

V ponedeljek ob 17.30 molitev za družine.  Tretji sveti večer, blagoslov domov.

V torek, na slovesni praznik Gospodovega razglašenja, svete maše ob 7.00; 9.00 in 18.00.  ob 17.30 molitev za bolnike.  Na praznovanje badnjaka k pravoslavni skupnosti.

V sredo ob 17.30 molitev za spreobrnjenje in odpuščanje.  Ob 19.00 srečanje Kluba krščanskih izobražencev.

V četrtek ob 10.00 sveta maša v domu Deos, ob 17.30 molitev za duhovne poklice.

V petek sveta spoved ob 8.40 in 17.40; ob 17.30 molitev za mir.

V soboto, na god sv. Gregorja Niškega, svete maše ob 9.00 in 18.00 v italijanskem jeziku. Katehumenat ob 19.00.

V nedeljo praznik Jezusovega krsta