Zavetišče grešnikov

Ime 'Marija – zavetišče/zavetje grešnikov'(refugium pecatorum)  je star krščanski izraz za Marijino materinsko poslanstvo, da se morejo grešniki z zaupanjem zatekati k njej v trenutkih padcev, slabosti, grehov in stisk. 

 V krščanski duhovnosti je jasno prepričanje, da v različnih okoliščinah Marija posreduje pri Jezusu za težave ljudi. Pri tem ne dela razlik, če so brez grehov ali z grehi, morda celo težkimi. Nikogar ne zavrne. Kot mati jih sprejema, upošteva in vodi na pot spreobrnjenja. Na tak način jim pomaga priti nazaj k Bogu in k sebi. V tem se kaže njeno globoko sočutje in usmiljenje. Ime 'zatočišče grešnikov' je našlo svoje mesto tudi v Lavretanskih litanijah.

Zavest o Marijini pomoči pri osvobajanju grešnikov se je razvijala postopno in sicer v njeni vlogi duhovnega materinstva v Cerkvi in podpiranju Jezusove odrešenjske dejavnosti v Svetem Duhu. Sv. Alfonza Liguori je veliko pisal o Marijinem usmiljenju do grešnikov. V knjigi Marijine Slave je razložil, da se more grešnik brez strahu zateči k Mariji, ker je mati usmiljenja. Marija je kakor luna milosti za ubogega grešnika. Če je ta padel v temo greha, more pogledati luno in klicati Marijo. Marija mu bo dala svetlobo, da bo videl bedo svojega stanja in moč da se reši iz nje.

Ljudje pričajo o svoji vrnitvi k veri po zaslugi Marije. Njena ljubezen do grešnikov ne zmanjšuje teže krivde in storjenega zla, ampak jih odpira h kesanju, spreobrnjenju in novemu upanju. Marija ne oddaljuje grešnikov od Boga, pove jim: 'Rada vas imam, obstaja izhod tudi za vas.' Čeprav je najbolj čista in sveta, sije tudi do globin greha ter s svojo milostjo pritegne k Jezusu, ki je Odrešenik. Pri tem nič ne zahteva in ne obsoja, ampak preprosto ljubi ter sije. Tolaži grešnike, jih spremlja in se kot mati nikoli ne naveliča čakati svojih otrok pri vračanju domov. Tudi, ko zmanjka poguma, da bi se obrnili na Gospoda, ostaja zavetišče. Njena bližina je polna razumevanja in pomoči, zagovarja jih pred Bogom in daje zgled osvobojenega življenja. 

Včasih se zdi greh prevelik, obremenjujoč, mislijo si, da ga niti Bog ne more odpustiti. V tem stanju je težko dvigniti molitev h Gospodu, bodisi v strahu ali zaradi ponosa, vendar se Marija približa tej nemoči in pripravi spodbudo, da bi se pokesali in se zatekli v njeno naročje. Marijino usmiljenje in nežnost pritegneta še tako trdega grešnika. Po njeni priprošnji bodo končno dosegli Jezusa. Ona, ki je hodila z Jezusom pot odrešenjskega trpljenja in umiranja, najgloblje poza skrivnost Božjega usmiljenja, zato more biti v vsem usmiljena Mati in vzbujati željo po srečanju s tem usmiljenjem in odpuščanjem grehov.  Koliko ljudi bi bilo zavrnjenih, če ne bi našli poti do Marije? Marija pomaga na poti vere in v vseh okoliščinah  usmerja k Jezusu, kakor se je zgodilo na svatbi v Kani.(Jn 2)

Na svoj materinski način krepi ljudi v boju med klici sveta in milostjo Boga, ki ga sestavljajo mnoge manjše bitke. Te se odvijajo vsaki dan. Nekateri popuščajo, se utrujajo, odstopajo, ne ostajajo budni. Njihov duh se uspava. Jezus vabi učence, da ostajajo budni in v boju. Tudi Marija je budna in ne zaspi. Zato ne bi smel biti nihče ravnodušen do njene ljubezni in bližine. Don Bosko pravi, da dve veliki orodji odrešenja: evharistija in pobožnost do Marije pomagata vztrajati v duhovnem boju in dejavnem krščanskem življenju. S tem se krepi volja po resničnem spreobrnjenju in novem življenju. Grešniki se morejo osvoboditi brezčutne oddaljenosti in želje po maščevanju ter nasilju.

Papež Frančišek je rekel, da je Cerkev 'poljska bolnišnica' za ranjene. K temu moremo dodati, da je Marija zdravnica v tej bolnišnici, polna usmiljenja, potrpljenja in upanja. Ko vzklikamo k njej: Marija, zavetišče/pribežališče grešnikov, izpovedujemo svojo grešnost, a tudi vero, da nas Marija zavaruje take kot smo, nepopolne, nedorečene, grešne in nas vodi k Jezusovemu odpuščanju. Z vsako zdravamarijo ji kličemo: 'Prosi za nas grešnike!' Dovolj je, da nas pogleda in se nas usmili. V tej ponižnosti moremo odkriti željo po izhodu in mir duše.

OZNANILA

Na peto postno ali tiho nedeljo in dan volitev svete maše ob 8.00; 10.00 in 19.00. Križev pot po sveti maši ob 10.00. Pri večerni sveti maši so katehumeni in botri.

V tem tednu postni duhovni nagovori na temo Sedem mečev za Marijo. Postni nagovori tudi na Radio Ognjišče

V ponedeljek ob 18.00 rožni venec za družine, ob 18.30 prvi postni nagovor. Ob 19.00 sveta maša.

V torek ob 18.00 rožni venec za bolnike, ob 18.30 drugi postni nagovor. Ob 19.00 sveta maša.

V sredo, na slovesni praznik Gospodovega oznanjenja, ob 18.00 rožni venec za domovino, ob 18.30 tretji postni nagovor. Ob 19.00 sveta maša.

V četrtek ob 18.00 rožni venec za duhovne poklice, ob 18.30 četrti postni nagovor. Ob 19.00 sveta maša.

V petek je spovedni dan, od 7.00 do 20.00, ob 18.00 rožni venec za mir, ob 18.30 peti postni nagovor. Ob 19.00 sveta maša. Ob 20.00 spovedni večer za mlade v Izoli.

V soboto sveta spoved ob 8.30 in 18.30, ob 10.00 izdelovanje butaric in rezanje oljčnih vejic v veroučni šoli, ob 18.30 križev pot in sveta maša v italijanskem jeziku. Ob 20.00 srečanje za mlade. 

Na cvetno nedeljo ob 7.30 začetek spovedi, 10.00 začetek procesije na škofijskem dvorišču, branje pasijona po Mateju skupaj z birmanci. Pri večerni sveti maši sodelujejo katehumeni.

Napovedujemo romanje mladih z vlakom v Verono v soboto, 11.4. Prijave čim prej.

Romanje v Pompeje od četrtka 30.4 do nedelje, 3.5. Obiskali bomo Monte Cassino, Neapelj, Pompeje in Agnani. Vpis v zakristiji.

Še enkrat izpostavljamo spovedni dan in postne duhovne vaje.