Marijino posredništvo

V krščanski izkušnji častimo Marijo kot posrednico milosti in zagovornico pri Bogu. To se še na poseben način odvija po njenem poveličanju z dušo in telesom v večnosti. Dosegla je dosegla končni cilj in tudi iz večnosti podpira Cerkev na njeni poti skozi čas.

Teologija se trudi razjasniti te izraze in kaže na odnos med posredništvom Jezusa Kristusa (1 Tim 2,5) in Marijinim posredništvom ter posredništvom ljudi. To posredovanje ni izključujoče, temveč vključujoče. Krepi in poveča tisto strukturo, ki zajema vse ljudi. Drugi vatikanski cerkveni zbor je poudaril, da je Marija na poseben način sodelovala pri Odrešenikovem delu za obnovo nadnaravnega življenja v duša in to materinstvo v redu milosti traja.(C 61) Marija z mnogotero prošnjo še naprej pridobiva darove večnega zveličanja in se zavzema za brate njenega Sina, ki potujejo in so v nevarnostih in stiskah. Zato jo kličemo z naslovi priprošnjice, posrednice, pomočnice, zagovornice.

Nismo le rezultati narave, ampak se gradimo in rastemo na osnovi odnosov ter darov in milosti. Na vseh ravneh obstoja smo vtkani drug v drugega skozi različna posredništva. Oznanilo pravi, da smo vsi grešili v Adamu in da smo v Jezusu Kristusu vsi odrešeni.(Rim 5, 12-19) On je kot poveličani Bogočlovek  v moči Svetega Duha največji in učinkoviti posrednik med Bogom in človekom. Njegova skrivnost prežema ustvarjeni svet in vse človeštvo. Vsaka odprtost, občestvo, solidarnost je udejanjenje njegovega posredovanja in milosti. Z njim so v posredovanju povezani angeli in svetniki, na poseben način pa Marija, ki mu je najbolj blizu. Z njeno privolitvijo angelu se je začela pot odrešenja, spremljala ga je v življenju vse do smrti in pokopa. Po vstajenju je podpirala razvoj in življenje prve Cerkve. Marija je posrednica skupaj z Jezusom. Njena vloga je še posebno povezana s Svetim Duhom in Božjo modrostjo. Na tak način dobi odrešenje žensko, deviško in materinsko razsežnost. Marija je kot posoda, v kateri želi Bog delovati v Svetem Duhu in delati prisotnega Jezusa, Bogočloveka.

V dobi, ki daje tako prednost logosu  in moči konceptov, je pomembna prisotnost ženskega sprejemanja življenja, njene nežnosti, simbolike, strasti. V tem je tudi počlovečeje življenja, izvir morale, odpoved uveljavljanja moči, poštenost, žrtvovanje, zavarovanje šibkih in ubogih. Krščanski mistiki so svojo občutljivost črpali iz češčenja Matere Božje. Nobeno bitje ni tako blizu in tesno povezano z vsakim človekom kot Marija. Do izpolnitve zgodovine spremlja svoje brate in sestre na poti k poveličanju. S sinovo milostjo posreduje za vstop v odnos med Jezusom in Očetom.

Evangelij pove, da je v zemeljskem življenju nudila pomoč in bližino ljudem v stiskah. Pokazala je občutljivost in pobudo za rešitev. Njen slavospev govori o tem, kako je po njenem poslanstvu začel Bog spreminjati svet in ga odreševati. To se ni dogajalo skozi spektakularne podvige ali zgovorne govore, ampak skozi dejanja solidarnosti s ponižnimi in ubogimi človeškimi usodami. Na Marijino prošnjo je Jezus storil prvi čudež in razodel svojo Božjo moč.(Jn 2,1–11) Jeruzalemska Cerkev je bila še posebno pozorna na njeno srečanje z Jezusom na poti na Kalvarijo. Spremljala ga je pri križanju vse do zadnjega diha in do pokopa. Ostala je zvesta vernica in ga izročila Očetovi previdnosti. Tam smo bili rojeni kot njeni duhovni otroci. Proces njene bližine in priprošnje se nadaljuje v življenju Cerkve, ko prinaša Jezusa ljudem, dokler ne pride v slavi. Mnogi dogodki njenega dela in zlasti prikazovanja kažejo njeno materinsko skrb za ljudi in potrebe. Ko je pri izviru življenja in milosti, more doseči vsakega človeka in skupnost. Ne od zunaj, ampak v globina, v skrivnosti vsakega moškega in ženske. Njena solidarnost je blizu zlasti ljudem, ki jim grozi drama trpljenja in uničuje njihov smisel. Pomaga pri sprejemanju odločitev za prihodnost in krepi upanje. Deluje s še večjo intenzivnostjo, dokler prošnje in dejanje ne dosežejo Boga.

OZNANILA

Na prvo postno nedeljo pepelenje, podelitev zakramentov, volitve članov Pastoralnega in Gospodarskega župnijskega sveta.

V ponedeljek, na god sv. Polikarpa, ob 17.30 molitev za družine. 

V torek, na praznik sv. Matija, ob 17.30 molitev za bolnike in češčenje.

V sredo ob 17.30 molitev za spreobrnjenje. Ob 19.00 kulturni Večer v Rotundi: Adrijan Pahor: »Jaz in moj oče« (Boris Pahor).

V četrtek  na god sv. Aleksandra, ob 17.30 molitev za duhovne poklice in češčenje.

V petek, ob 5.00 odhod romarjev v Medžugorje, sveta spoved ob 17.30. Ob 17.30 molitev za mir. 

V soboto ob 19.00 katehumenat in srečanje za mlade.

Postni čas vabi k spreobrnjenju in zvestemu opravljanju poslanstva, pri sebi, v družbi in v cerkveni skupnosti.

V nedeljo, 1 marca, se ura večerne svete maše premakne na 19.00