ZAKRAMENT KRSTA IN ANGELI

Krst je temeljni zakrament krščanskega življenja. Z njim stopimo v Cerkev in tudi v Jezusov raj, v najbolj čisti odnos, kot ga poznajo angeli in poveličani. Rimski obrednik moli, da kakor je Bog dal svojega angela Izraelcem pri izhodu iz Egipta, da bi jih varoval ponoči in podnevi, tako naj pošlje svojega angela, da varuje njegove katehumene in jih vodi k milosti svetega krsta.

Stari opisi svetnikov govorijo o pomoči, ki so jo angeli nudili spreobrnjencem, zlasti v času preganjanja. V času pod cesarjem Dioklecijanom je prišel angel in opozoril duhovnika, naj gre krstit bodočo svetnico Evfemijo. Pod cesarjem Decijem se je angel približal bodočemu svetniku Tirsu. Peljal ga je iz zapora k škofu, ki mu je podelil zakramente uvajanja. Nazaj ga je vrni v zapor, od koder je šel v mučeništvo. (Felici come angeli, 48)

. Cerkveni oče Origen povezuje varstvo angela tudi s samim krstom: »Pridi, angel, sprejmi tistega, ki se je spreobrnil od svoje prejšnje zmote, od nauka demonov ... Sprejmi ga kot skrben zdravnik; ogrej ga in ga ozdravi ... Sprejmi ga in mu daj krst drugega rojstva.«(Cat., 15, 24) Po Tertulijanu je angel odgovoren za krst, pripravi katehumena za prihod Svetega Duha z umivanjem grehov. (Hom. in Cant., 12) Angeli slavijo krst zaradi njegove povezave z njihovo čistostjo, pravi Gregor Nazianški. (De pud., 7, 11) Nevidni Božji Duh potopi dušo katehumena vase in ga prerodi s pomočjo angelov.(Didim Aleksandrijski, Or. Theoph., 4) Zemeljska in nebeška Cerkev se veselita krstnega dogodka. Ambrož Milanski primerja občudovanje angelov nad katehumeni z občudovanjem, ki so ga čutili pri Jezusovem vnebohodu. Krst je sodelovanje pri njegovem povišanju nad angele. (Comm. in Jo., 6,7)

V krstni vodi izgine prevlada živalskih nagnjenj in vzklije pobuda nebeškega življenja, ki ga je prinesel Jezus na svet. Gre za smrt staremu človeku in rojstvo za novo življenje v Jezusovi milosti in njegovem Duhu. Sprava z Bogom, ki se zgodi v vodah zakramenta, je tudi sprava z nebeškimi duhovi, ki po krstu na nov način podpirajo človeka v boju z odpadlimi angeli.

Opredelitev za Jezusa in Očeta pomeni boj, v katerem je kristjan združen z Jezusom. On se je boril z zlom in skušnjavami. Ko je premagal satanove skušnjave, so »angeli pristopili k njemu in mu stregli.« (Mt 4,11; Mr 1,13). Krščeni ne deluje več sam v boju, ampak tudi z angeli. Krstna milost je kot požarni zid pred zlom in kot učinkovito orožje, od krščenca pa je odvisno, kako ga bo uporabil.

Pomembno je, da je odpravljena oddaljenost človeka od Boga in njegovih prijateljev, angelov. Kristjan ni upornik, ne zavrača resnice in se ne obeša na laž ter lažno srečo in moč. Jezusovo odrešenje in spremljanje angelov vodi človeka k resnici njegovega poslanstva in k boju, ki je potreben za to. Kot so bili angeli prisotni v vseh velikih dogodkih Jezusovega življenja, so prisotni tudi v življenju kristjana.  Jezusa je krepil angel v smrtnem boju.(Lk 22,43) Angeli ga niso zapustili tako kot učenci, bili so tudi priče njegove smrt in prav tako zmage. V njej je ponovno združil angele in ljudi ter materialne stvari. Velikonočna milost tako prihaja po zakramentih v življenje kristjanov.

Krst izganja satana in uvaja nove odnose med prerojenim človekom in nevidnimi duhovi. Molitev ob blagoslovu vode pravi na veliko soboto pravi, naj odide vsak nečisti duh, da izgine zloba prebrisanih hudobnih duhov. Za kristjana ni več »nevtralnosti«, ni nejasnega, vmesnega območja, kjer bi lahko ostal, ne da bi se moral opredeljevati. Kdor ni z Bogom in Jezusom, je proti njemu,(Mt 12,30; Lk 11,23) je na strani sovražnika.

Ikona Jezusovega krsta upodablja angele, ki so v drži češčenja. Dva sta sklonjena in gledata Jezusa, ki prejema krst, tretji gleda proti nebu, od koder se sliši glas Očeta in se spušča Sveti Duh v podobi globa.  Ruski krščanski mislec Evdokimov pravi, da angeli predstavljajo Pavlove besede: »Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa.«(Gal 3,27)

OZNANILA

To nedeljo je praznik apostolov Petra in Pavla. Duhovniki imamo obletnice posvečenja. Naj bo ta dan tudi prošnja za nove duhovne poklice.

V ponedeljek, na god prvih rimskih mučencev, ob 18.30 molitev za družine.

V torek ob 18.30 molitev za bolnike. 

V sredo ob 18.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Pri večerni sveti maši obhajilo pod obema podobama.

V četrtek, na praznik sv. Tomaža, ob 10.00 sveta maša v Domu Deos, ob 19.00 sveta maša v cerkvici Svetega Tomaža.

Na prvi petek in god sv. Urha, sveta spoved ob 7.00; 8.30 in 18.00, ob 18.30 molitev za mir.

V soboto, na slovesni praznik sv. Cirila in Metoda, ob 10.00 sveta maša ob srebrnem jubileju škofovskega posvečenja dr. Jurija Bizjaka.

Na 14. nedeljo med letom ob 17.00 odhod z mladimi v Trnje.

Opoldanski orgelski recitali ob 12.00 to nedeljo, v torek, četrtek, soboto, nedeljo.

Zahvala za pomoč pri praznovanjih v zadnjem mesecu.

Napovedi:

Teden duhovnosti v Trnju pri Pivki: mlajša skupina od nedelje 6. julija, zvečer do srede, 9. julija, popoldne, birmanci in mladi od srede 9. julija popoldne do sobote 12. julija, popoldne.