Mati usmiljenja

V zadnjih stoletjih Cerkev bolj pogosto predstavlja Marijo kot Mater usmiljenja. To ime izraža njeno edinstveno vlogo pri skrivnosti Jezusovega učlovečenja in odrešenja ter njeno duhovno materinstvo v Cerkvi. Cerkev kliče k Bogu usmiljenja in Marija je srednica le tega. Papež Janez Pavel II pravi, da morajo biti ti 'silni klici' oznaka Cerkve v današnjem času, da razodeva skrivnost Božje ljubezni, ki je močnejša od smrt, greha in vsega zla. Zato dviga ljudi iz najglobljih padcev in jih osvobaja najhujših groženj.(O Božjem usmiljenju 15) Papež vabi, da se zatekamo k Bogu po Kristusu in ne pozabimo besed Marijine hvalnice, ki oznanja usmiljenje 'od roda do roda.' Sveti Duh prinaša Božjo ljubezen na način usmiljenja.

Marija je Mati Jezusa, ki je Sin Boga usmiljenja. Ona ga je vzgajala v usmiljeni ljubezni. Prav tako je tudi sama srednica milosti ter zatočišče grešnikov, ker prosi za Božje usmiljenje v svetu.

Naziv 'Mater Misericordiae' (Mati Usmiljenja) se nahaja pri menihu Odonu iz samostana Cluny v Franciji. Menihu, ki se mu je prikazala Marija okrog leta 950, je imel navado imenovati Marijo Mati Usmiljenja. Ta vzklik je kasneje prešel v lauretanske litanije in tudi obogatil besedilo stare himne Salve Regina Misericordiae  v 'Pozdravljena Kraljica, Mati Usmiljenja'.

Usmiljenje je lastnost materinske ljubezni. Številne podobe predstavljajo Marijo s plaščem in ljudmi v njenem zavetju. Mati je varstvo in zavarovanost.  Cerkev tako doživlja  Marijino duhovno materinstvo kot vir milosti in usmiljenja.  Kakor je bila navzoča v prvi skupnosti kot Mati usmiljenja, (Apd 1,14) tako s svojim usmiljenjem deluje po vseh cerkvenih skupnostih.

Že stoletja kristjani prosimo Marijo, naj moli za grešnike 'zdaj in ob smrtni uri.' Isti razlog je tudi v najstarejši molitvi k Mariji, ki pravi, da je Marija za krščansko skupnost zatočišče usmiljenja. Verniki smo trdno prepričani, da ne bo zavrnila prošenj, ko se v stiskah obračamo k njej po pomoč.

Marija v svojem milostnem delovanju spodbuja spravo in usmiljenje, da bi čim več ljudi privedla k Jezusovemu kraljevanju s križa in odrešenju. Zato se morajo z vero in ljubeznijo zaupati Mariji in jo klicati za Kraljico usmiljenja. Ker je naredila Gospoda za našega brata in nam izprosila usmiljenje jo je Frančišek Asiški častil z nepopisno ljubeznijo. Marija pa pričakuje, da bo Cerkev njena zvesta posnemovalka, še posebno v času ponižnega in ljubečega služenja človeštvu po koncilu. Koncil je predstavil Cerkev kot kraj in orodje Svetega Duha za dosego Božjega usmiljenja po Mariji.

Sveti Avguštin je videl vzporednico med Marijo in Cerkvijo predvsem v tem, da obe rodita Kristusa: ena rodi telo, druga pa ude celotnega Kristusa.(LG 63) Marija in Cerkev sta materi, ki s svojim materinskim plaščem ovijata otroke v brezmejno usmiljenje, ko upata in molita, da bi vsi ljudje stopili v to varstvo. Marija je Mati usmiljenja in Cerkev ji sledi tako, da s svojim delovanjem uresničuje Božje usmiljenje.

Ildefonz iz Toleda vzklika Mariji: 'Pozdravljena ti, ki si kakor hudournik usmiljenja/ reka miru in milosti, sijaj preprostosti in hudournik usmiljenja. Mati Božja in Mati odpuščanja.'

Marijina priprošnja kliče Božjo dobrohotnost do človeštva. Kliče nas, da bi razširili svoj um in srce ter se odzvali Jezusovem klicu v ubogih. Da bi znali tako kot Jezus gledati z Jezusovim usmiljenim pogledom. Tega se je učil pri Mariji, zato je ona tudi usmiljena Mati novih Samarijanov, ki jih vzgaja s tako občutljivostjo do ubogih, kot je vzgajala Jezusa. Usmiljenje tako doseže zadnje, uboge, skrite, tiste, ki so daleč od javnega pojavljanja. Marija s preprosto resnico svoje ženskosti pričakuje, da bi jo srečali, sprejeli, ljubili. Iz usmiljenja raste zvestoba, kajti usmiljeni Bog je zvest v vseh okoliščinah in ne izgubi upanja.

OZNANILA

Na četrto postno nedeljo češčenje Najsvetejšega:

• - dopoldne do 12.00,
• - popoldne od 15.00: tiho češčenje,
• - ob 16.00 italijanska skupnost,
• - ob 17.00 Živi rožni venec,
• - ob 18.00 Karitas in Župnijski svet,
• - ob 18.30 sklep.

Pri večerni sveti maši sodelujejo katehumeni.

V ponedeljek ob 18.30 molitev za družine. 

V torek, na god sv. Patrika, ob 18.30 molitev za bolnike in češčenje.

V sredo, na god sv. Cirila Jeruzalemskega,  ob 18.30 molitev za domovino pred  volitvami.

V četrtek, na slovesni praznik sv. Jožefa, svete maše ob 7.00; 9.00 in 19.00. Ob 18.30 molitev za duhovne poklice in češčenje.

V petek, na god sv. Klavdije, sveta spoved ob 8.40 in 18.40. Ob 18.30 molitev za mir. Zdržek od mesa.

V soboto ob 18.30 križev pot in sveta maša v italijanskem jeziku. Ob 20.00 srečanje za mlade.  

Na tiho nedeljo in dan volitev svete maše ob 8.00; 10.00 in 19.00. Križev pot po sveti maši ob 10.00.

V tednu po tihi nedelji bomo imeli postne duhovne vaje vzporedno radijskim misijonom. 

V petek, 27. marca bo spovedni dan.

Postni čas vabi k spreobrnjenju in zvestemu opravljanju poslanstva v družini, družbi in cerkveni skupnosti. Še posebej nas Cerkev vabi k molitvi za mir.