Marija je Mati Božja

Naziv za Marijo, da je Božja Mati, vedno znova preseneča in vodi v skrivnost učlovečenja ter njene življenjske poklicanosti. Marija, mlada ženska, ni rodila otroka, ki bi ga Bog kasneje sprejel za svojega Sina, ampak je rodila samega večnega Sina. V prvih stoletjih so se cerkveni očetje borili za ohranitev te velike skrivnosti, ki jo je dokončno potrdil koncil v Efezu. Postavili so se proti enostranski trditvi, da je Marija rodila samo Jezusa, njegovo človeško osebo z vsemi mogočimi popolnostmi.

Očetje so na koncilu priznali, da je Marija Mati celotne Jezusove bogočloveške osebe. To veliko skrivnost so potrdili tudi v Rimu. Danes jo priznavajo tudi teologi evangeličanske Cerkve. Pomembno je, da se skrivnost Marijinega Božjega materinstva usmerja k odrešenju in nam pomaga razumeti, da se moremo v moči Božje milosti polno uresničiti. Naše roke so vedno prekratke. Božje delovanje po Jezusu Kristusu nas rešuje iz nemoči in labirintov. Tudi v največji temi sveti luč upanja in je mogoče iti naprej.

Prav tako nam ta resničnost pomaga razumeti različne oblike Božjega delovanja, ki so vodile k učlovečenju. Skrivnost tega dogodka ima korenine v mladi ženi Mariji, ki je v svoji maternici spočela, nosila in rodila Božjega Sina, njenega otroka. Zato ta dogma izraža odločilno stvarnost njenega materinskega poslanstva. Sveti Duh je prežel Marijo, da je postala mati in je spremenil to materinstvo v Božje materinstvo.(L. Boff)

V tem smislu ne praznujemo le Jezusovega rojstva iz matere Marije, ampak tudi njegovo Božje rojstvo v telesu. Tu se odpira ne le skrivnost materinstva, ampak tudi veličina ženskega dostojanstva. V Mariji je bilo materinstvo povzdignjeno in postavljeno pred Boga. Marija ima najglobljo komunikacijo z Bogom, to je komunikacijo življenja. V njej je za Božjega Sina upodobljena ženska ljubezen, ki daje življenje. Ta ni šibka in krhka, ampak nežna, močna, ustvarjalna, dinamična, ker ve, kaj hoče in povezuje človeško z Božjim. Materinstvo je ne zoži zgolj na vlogo rojevanja in vzgajanja. Marija je partnerica, sodelavka, ki jo zaznamuje odprtost, odgovornost, svoboda, Zaveda se veličine svojega poslanstva in čaka, da se po njem preoblikuje ves svet.(Grün)

S tega vidika jo slikarji pogosto upodabljajo kot sedečo na prestolu. Prestol in gora pripadata njej, zato so mnoge njej posvečene cerkve na gorah. Do te Matere pridemo po napornem vzponu. Ona je gospodarica in mati stvarstva, ki stopa v novo harmonijo in življenje. Ob njej se spolnost usmerja v rodovitno maternico, ki rojeva otroke. Prav tako je tudi Mati duha, ki spodbuja ljudi k notranji spremembi. Mati ohranja in preoblikuje svojega otroka, da postane zrel in začne uresničevati svoje poslanstvo. Marija nam pomaga, da se osvobodimo posedovanja svoje naravne matere in se odpremo v pozitivno preoblikovanje življenjskih energij ter odnosov. Ona nam tudi pomaga, da ne iščemo tolažilnih nadomestkov za svoja hrepenenja po varnosti.  Po Mariji moremo svojo gorečo željo po varnosti pravilno usmeriti k Bogu in se osvoboditi nezdravih navezanosti. Z njo dobi naša duhovnost materinski značaj, kar se pogosto pokaže v naših molitvah, prošnjah in zahvalah. 

Pri vsem tem Marija ni božanstvo, ampak človek, v katerem odseva materinska razsežnost Božje ljubezni. Ta se vije od nastanka sveta, v katerem je bila prisotna neža, življenje darujoča ljubezen. Marija obnavlja ta izvir topline in zavarovanosti, v kateri se moremo celovito razvijati, odpravljati nasilje in se opredeliti za življenje. To je močnejše od smrti, čeprav visi njena senca nad vsem ustvarjenim. Marija krepi to zavest in podarja upanje ter varnost našemu zavedanju življenja. Zato ob Mariji ni prostora za obup in absurd. Ko nas objame s svojo ljubeznijo, se ob njej čutimo zavarovani in okrepljeni.

V zatekanju k Marijini priprošnji doživimo nežno ljubezen Boga. Množice ljudi se odpravljajo na romanja v Marijina svetišča in doživljajo Boga s človeškim, materinskim vidikom. V tem prostoru se rojeva prošnja po odpuščanju in pomirjenju. Romarji dajo duška svoji goreči želji po materinski in nežni ljubezni Boga ter tudi svoji pristni podobi pred njim.

OZNANILA

Božična osmina

To nedeljo, na praznik svete Družine, svete maše ob 8.00; 10.00 in 18.00. Pri tej sveti maši slovesen zaključek svetega leta v naši škofiji. Ob 19.30 božični koncert kvinteta Mulet.

V ponedeljek ob 17.30 molitev za družine.

V torek  ob 17.30 molitev za bolnike. 

V sredo, na god sv. Silvestra, ob 18.00 sveta maša ob zaključku leta.

V četrtek, na novo leto in slovesni praznik Božje Matere Marije, svete maše ob 10.00 in 18.00.

Na prvi petek in god sv. Bazilija ter Gregorja Nacijanškega, sveta spoved ob 7.00, 8.40 in 17.40; ob 17.30 molitev za mir.

Na prvo soboto in sveto Ime Jezusovo, ob 9.00 srečanje Živega rožnega venca.

Na drugo božično nedeljo prinesejo otroci hranilnike za misijone.

Zahvaljujemo se za vaš dar duhovnikom in vse darove.

Želimo blagoslovljenih božičnih praznikov. Buon Natale!