Šesti večer Povabilo k spreobrnjenju

Lk 3,10-14; Mt 3,1-6;Mr 1, 1-6; Jn 1, 19-23

Spreobrnjenje

Pojav puščavnika v je naredil pred ljudmi velik vtis, doživljali so ga kot  človeka, ki ga je poslal Bog.(Jn 1, 6) Po njem je Božja beseda vabila ljudi k spreobrnjenju. Vrnitev k Bogu je bila prednostna tema preroškega sporočila Stare zaveze. Ob prehodu iz Stare zaveze v Novo se je razvnel ogenj Gospodove besede, ki je klicala k spreobrnjenju, ker se je približalo Božje kraljestvo. (Mt 3,2)

Janez Krstnik je klical ljudi, da bi se vrnili k Bogu in sicer, da bi pripravili pot Gospodu in poravnali poti k njemu.  ospredju ni bila več Mojzesova postava in njeno izpolnjevanje, ampak kesanje od grehov in pripravljenost za nov začetek. Janez je tu naredil veliko povabilo k osebnemu spreobrnjenju ljudi..

Marko pravi, da se je pojavil Janez Krstnik v puščavi in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov. Gre za zadnji izhod. Ljudje niso šli iz Egipta in Babilonije, ampak iz Jeruzalema in Judeje. To je bil izhod k zadnji domovini, ki ni povezana z zemeljskim krajem, ampak notranjo osvoboditvijo. 

Dali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali grehe. (Mr 1, 4-5) V ozadju je bilo iskanje upanja, ki je prišlo po osvoboditvi od grehov in zmotnih poti. Janez je poskrbel, da je mogel Jezus stopiti s svojim oznanilom v konkretno življenje ljudi. Tudi nam mnogi pripravljajo pot do Jezusa, do zaklada Cerkve in zakramentov. To je pot spreobrnjenja in dinamične ljubezni, ki nikdar ne odstopi od svojega podarjanja.

Treba je zravnati pot Gospodovega prihoda, kar pomeni nehati bloditi. Napolnjene doline so poravnane neenakosti in krivice. Lahko so tudi depresije, brezna obupa, v katerem se znajdejo ljudje, ki nimajo več upanja. Nasproti nemoči in depresiji se postavlja vznesenost, prevzetnost in ponos: to so gore in hribi. Treba jih je znižati in jih narediti preprosto, skromne, tako, da bi postali ponižni.

Luka in Matej sta pozorna na to, kako je Janez opravil s farizeji  in saduceji, ki so tudi prihajali k njemu. Rekel jim je: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi?« (Mt 3,7) Tej kačji generaciji je postavil nasproti generacijo Božjih otrok, za katere strup hinavščine in hudobije nima več moči. Da bi se rešili Božje jeze, se morajo spreobrniti, ne le z besedami, ampak z dejanji. Zato je že sekira nastavljena na korenino drevesa (Mt 3,10). Ni več čas za obredne, politične in druge dejavnosti, sodba se bliža, prihaja veliki preobrat, katastrofa, kateri ne bo nihče ubežal.

Težko je reči, če so bili farizeji in saduceji iskreni, ko so prišli k Janezovemu krstu, toda doživeli so že v naprej ostro svarilo in obsodbo svojih zgrešenih poti. V glavnem so ti odpisali Janeza in so čakali na trenutek, da se ga znebijo.

Tudi drugi so spraševali Janeza, kaj naj storijo. Priznavali so svoje napake, niso pa vedeli, kako sprejeti Božje nasvete in jih udejanjiti v praksi. Jezus jim je rekel, da kdor ima dve suknji, naj da eno tistemu, ki jo nima, naj stopijo k medsebojni solidarnosti, bratstvu. Med skupinami, ki so prihajale k Janezu in se podvrgle njegovemu krstu, so bili tudi cestninarji. Bili so Hebrejci, ki so opravljali določena finančna opravila za okupatorske Rimljane. Z vseh vidikov judovske religioznosti so kršili pravila. Toda Janez je imel prijazno besedo in jih opozoril naj bodo pošteni. (Lk 5, 27-32)

Vojakom je Janez naročil, naj ne bodo nasilni.... Povabil jih je k spreobrnjenju, obenem pa je bilo njegovo srce zelo človeško, skušal je gledati na ljudi podobno kot jih sprejema Bog. Spreobrnjenje srca je bilo, je in bo nujnost za vsakega, ki se želi približati Bogu. Jezus je zato povzel besede Predhodnika: Spreobrnite se, ker se je približalo nebeško kraljestvo...(Mt 4, 17)

Za premislek: 

Kako sem poklican k spreobrnjenju? Kaj to pomeni zame?

Kakšen je Janezov odnos do farizejev in saducejev? Zakaj?

Kakšen je Janezov odnos do grešnikov, cestninarjev in vojakov?

Kaj pomeni videti človeka v srce in šele nato njegov greh?

Kako je Janez napovedal novo prakso odpuščanja grehov in sprejemanja ljudi?