Avtor: zukpstolnica Objavljeno: 29. 11. 2020

Vnesite vaš naslov

Deveti večer( sobota): Janezova mučeniška smrt

 

V konfliktu med Janezom in Herodiado je zmagala Herodiada. Herod je pod vplivom Herodiade aretiral in priklenil Janeza v zapor. (Mr 6,17) Ta čas je mogel Herod preživeti z Janezom. Vsekakor je Herod poslušal Janeza, čeprav se ni bil pripravljen spremeniti. Zadnji med preroki je razkrival nezvestobo ljudstva, ki ga pooseblja njegov kralj, ki ne ljubi Boga svojega ženina. Kdor ne živi pravično in ni pripravljen spremeniti svojega življenja, ne more iskati Gospoda in misliti, da ga je našel. Ostaja mu nepotešena lakota in želja po resnici. To je strašni Božji molk, ki je najmočnejša razglasitev človeškega greha.

Medtem je Herodiada čakala na priložnost, da spravi Janeza proč s poti. V ta namen je spletna nakano, da bo ob Herodovem rojstnem dnevu, ko se bo napil in razpustil, zahtevala glavo Janeza Krstnika. Jožef Flavij pravi, da so Janezu odsekali glavo v trdnjavi Maherunt, na severozahodni obali Mrtvega morja, nasproti Qumrana. Bilo je okrog leta 28, dve ali tri leta pred Jezusovo smrtjo.

Prav to spreobračanje ljudi je po Jožefu Flaviju spodbudilo Heroda, da se je odločil zapreti in umoriti Janeza Krstnika. Modreci in filozofi navadno niso imeli takih uspehov. Ljudstvo je razumelo oblivanje z vodo, ki je bilo narejeno kot pri preroku Elizeju.(2 Kr 5,14)

Herod, ki je bil krut in nasilen vladar, je pripravil zabavo ob svojem rojstnem dnevu. Na Herodovi zabavi je pri vsem bogastvu hrane in pijače, obogatenem  s plesom, ki so bile zaupane sužnjam in profesionalkam za vsakovrstno zabavo, nastopila tudi mlada Saloma,  Herodiadina hči in Herodova pastorka. Po značaju je bila lepa in privlačna princesa ter paša za oči marsikateremu moškemu. Sicer je bila trmoglava in razvajena. S svojimi čari je vedno dobila, kar si je želela. Vendar pa je obenem zelo zdolgočasena. Saloma je s plesom navdušila kralja, da ji je v svoji pijani razigranosti in mogočnosti obljubil, kar je želela, tudi polovico svojega kraljestva. Šla je ven in vprašala mamo: 'Kaj naj vprašam?'. Odgovorila je: "Glavo Janeza Krstnika". Kralj je postal žalosten, vendar ji zaradi prisege in spoštovanja do gostov ni hotel nasprotovati z zavrnitvijo. In takoj poslal služabnika in ukazal, naj nosi Janezovo glavo. «(Mr 6, 22-27)

Učenci so poskrbeli za Janezov časten pokop. Podobno bo tudi z Jezusovim telesom. Čeprav sta oba umrla nasilne in ponižujoče smrt, so njuni učenci poskrbeli za dostojno slovo in pokop.

            Janez Krstnik je bil tako z življenjem, kakor tudi s smrtjo zadnji izmed prerokov in največji med njimi. Pravzaprav povzema dramatično zgodbo o prerokih, ki jih je Lahvé neprestano pošiljal in jih ljudje zavrnili. Jezus je premišljeval to zgodbo, ko je rekel Judom svojega časa reče: « Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker zidate grobnice prerokov in krasite spomenike pravičnih. (…)Tako spričujete sami proti sebi, da ste sinovi tistih, ki so umorili preroke.« (Mt 23, 29-31). Štefan je rekel isto: "Katerega od prerokov vaši očetje niso preganjali?" (Apd 7, 52)

            Smrt Janeza Krstnika je v tem smislu najvišji izraz greha. Razkriva greh sveta. S tem, da je Herod dobil Herodijado, glavo Janeza Krstnika, izraža človekovo voljo, da je samozadosten, da lahko dela, kar hoče neodvisno  od Boga. Janezova in Jezusova smrt vstopata v ta napuh, obe povzemata vesolje greha.

Po Janezovi krvi se bo prelila še ena kri. Ne bo samo osebno pričevanje za resnico, življenje in Boga, ampak bo odrešilna. Janezova smrt je predhodnica Jezusove smrti, kar pomeni, da bo Jezusova smrt podobna njegovi. Samo daritev v smrti ima moč, da razbije zlo. Smrt Krstnika razkriva napad na dobro in resnico, ljubosumnost in hinavščino višjih slojev družbe, ki si mislijo, da lahko delajo, kar hočejo in če je treba odrežejo glavo tistemu, ki jih opozarja na grešnost njihovega življenja.

Kralj David bi lahko tudi skrajšal glavo preroku Natanu, ki mu je prišel razkriti njegov greh z Betsabejo in Urijem, pa ni tega storil, ampak se je kesal, vzel krivdo nase in se spreobrnil.

Janezova kri je bila zadnja v tem redu. Odslej bo kri, ki bo tekla iz Jezusovega telesa, iz kalvarijske žrtve, rojevala življenje iz Svetega Duha.

Za Herodijado je bila smrt Janeza Krstnika, tako kot za vse "ljudi zemlje", treba ga je bilo spraviti s sveta. Toda za Janeza je bila smrt vrhunec življenja. Z njo je potrdil to, kar je bil, potrdil je svoje poslanstvo, učenje in tudi trpljenje. Na tisti besedi, s katero je oznanjal, je utemeljil tudi svojo smrt. Bilo je najvišje darilo za vse, kar je prejel in je mogel biti. Ljubezen je spremenila smrtno dejanje v najvišjo izpolnitev vsega njegovega življenja.