Svetnik, človek življenjske celovitosti

Če je bistvo greha v zavrnitvi povezave med božjim in človeškim, med Božjo in človeško voljo, ljubeznijo, se v duhovnem življenju odpira pot te povezave na vseh ravneh in sicer v smeri iskanja resnice. To iskanje postane napor, ki ga resnica vedno znova spodbuja in obnavlja. Resnica in poklicanost predstavljata celovitost življenja in povezavo z drugimi, svetom in Bogom. S tem je povezan tudi način mišljenja, ki živi skozi te razsežnosti. 

Ta pogled izvira iz Nove zaveze, ki se nanaša na 'celoto' in iskanje Božjega gospodovanja v svetu ter med ljudmi. Za tako življenje je potrebna celovita opredelitev za Jezusa Kristusa, ki je ta steber in temelj resnice v človeški vesti. Nastati more v osebi, ki je dosegla red v sebi, kar pomeni, da je uskladila življenje svojega duha z režimom svojega telesa in čustev. Človek je resnično svoje telo, ko ne živi v razpadu, ampak uresničuje svoje osebno jedro v povezavi z najbolj občutljivimi lastnosti, ki so značilne za njegovo psiho-fizično  strukturo.

Prej omenjeni Pavel Florenski razlikuje v telesu tri jedra: glavo, prsni koš in trebuh. Prvo povezuje življenje zavesti, drugo čustva in osebnost, tretje pa prehranjevalne in generativne funkcije. Po tem, kam se človek usmerja, se lahko v njem rodi rodi kot mistika trebuha, mistika prsnega koša ali mistika glave. Če sta v današnji civilizaciji močno razviti mistika trebuha in mistika glave, ima v duhovnosti velik pomen mistika srca, ki more iz iskrene molitve narediti gonilno silo človeškega življenja. V srcu se tako razvija 'celomudrije', celovita življenjska modrost, ki povezuje telo, dušo in duha ali kot je zapisal Višeslavcev, da znanje srca presega logiko razuma. V mistiki srca leži ravnovesje med dvema skrajnostma, ki jo predstavljata mistika glave in mistika trebuha. V obeh primerih osebnost ni cela, temveč razdrobljena, deformirana in brez središča. Asketi se od mistikov prve vrste razlikujejo po zadrževanju ponosnega intelekta, od mistikov druge vrste pa po zadrževanju, ki omejuje strastno prizorišče. Za to se mora truditi za celoviti pristop v središču svojega bitja, to je v srcu in pod milostnim delovanjem Svetega Duha. Potem se na tej poti lahko gradi način celovitega pogleda na stvarnost in modrost. Ta vodi k globlji ravni spoznanja, k celoviti misli ter "zdravju razuma in uma". Duhovni očetje morejo tako brati človeške duše in jim svetovati v življenju.

Celovitost življenja ustvarja red v človekovem delovanju in njegovem znanju, da je kljub mnogim nepredvidljivim dogodkom vse na svojem mestu in notranji mir omogoča trezen pristop k stvarnosti. Njihove besede, čutenja in odnosi razodevajo globino duše, ki ji je uspelo pomiriti notranje in zunanje konflikte Zunanji znak tega reda je skromnost. Skromnost kaže na tisto, kar mora ostati skrito (tudi, če je dobro in dano od Boga) in kar se mora razkriti. Ko primanjkuje skromnosti, se pojaviti nesramnost in posmeh, ki napadata skrivnost in prikrivata očitno.

Na vrhuncu celovitega življenja je blaženost, ki v krščanski tradiciji velja za potrditev in nagrado boja ter duhovne poti. Vendar te blaženosti ne smemo razumeti preveč spiritualistično, ampak kot dejavno povezavo telesnega in duhovnega. Grška beseda makarios – blažen, srečen - pomeni pomiritev srca, ki ni v nasprotju z njegovim hrepenenjem po Bogu in uresničitvi. Podobno je zapisal sveti Avguštin, da je nemirno človekovo srce, dokler se ne spočije v Bogu.

Svetnik je človek v sebi, tak kot je. V njem so strasti povezane z ljubeznijo in ji služijo po poti askeze ter modrosti. Vendar to ni prehod od strasti k vzdržnosti, od greha k milosti, ampak iz strahu k ljubezni, je zapisal Solovjov. Človekova svoboda in duhovni napor gradita osebnost v smeri rasti in razvoja Božje podobe, ki je v njem. Vzhodni duhovni očetje govorijo o rasti Božje podobnosti do njegove sličnosti in Bogom. Ta pa se razodeva zlasti v ljubezni, ki vedno bolj sije na svetilniku resnice ter osebe. V svetniku se v najvišji meri uresničuje povezava med resnico, celovitostjo in lepoto.

OZNANILA

V nedeljo in spomin vseh vernih rajnih svete maše ob 8.00, 10.00 in ob 18.00 za pokojne škofe.

V ponedeljek, na god sv. Justa, ob 17.30 molitev za družine.

V torek, na god sv. Karla Boromejskega, ob 10.00 sveta maša na pokopališču v italijanskem jeziku, ob 17.30 molitev za bolnike. Pri sveti maši ob 18.00 sodelujejo duhovniki novomeške škofije s škofom Andrejem.

V sredo ob 17.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu.  

V četrtek, na god sv. Monalda Koprskega, ob 10.00 sveta maša v Domu Deos, ob 18.00 sveta maša v cerkvi Svetega Frančiška.- Ob 18.30 v stolnici koncert Mladinskega filharmoničnega orkestra Furlanije (Orchestra giovanile filarmonici Friulani). Ob 20.00 pevske vaje stolnega zbora.

Na prvi petek in praznik posvetitve koprske stolnici sveta spoved ob 7.00; 8.30; 17.00, ob 17.30 molitev za življenje in dostojno smrt.  

Na prvo soboto srečanje Živega rožnega venca ob 9.00, ob 19.00 katehumenat in srečanje za mlade.

Na zahvalno nedeljo ob 10.00 zunanja slovesnost posvetitve koprske stolnice, spomin posvetitve lateranske bazilike, 70 letnica stolnega zbora in 100 letnica rojstva Štefana Kovača. Ob 19.00 orgelski koncert Mirka Butkoviča.

Razstava Sancta Mater Ecclesia Eda Zancota v Rotundi Bl. Elija V nedeljo od 11.00 do 12.00 in po dogovoru.

Glasbeni recitali na orglah ob 12.00.