Marijino sredništvo

Med Bogom in ljudmi je temeljni srednik Jezus Kristus, Bogočlovek, učlovečeni Božji Sin. To sredništvo izvršujejo tudi tisti, ki so najbolj stopili v ta odnos, to je svetniki in izvoljeni. Koncil pravi, da k »njim ponižno kličemo in se za doseganje dobrot od Boga po njegovem Sinu Jezusu Kristusu, našem Gospodu, ki je edini naš Odrešenik in Zveličar, zatekamo k njihovim molitvam in njihovi mogočni priprošnji«,(C 50,3).

Še bolj pogosto kličemo  Marijo na pomoč kot našo »srednico« v molitvi. Marijino sredništvo milosti je vendar drugačno, v višjem redu kakor sredništvo svetnikov, ker ima Marijina oseba mnogo višje dostojanstvo kakor je dostojanstvo svetnikov. Koncil pravi, da Marija sveti tu na zemlji potujočemu Božjemu ljudstvu kot znamenje trdnega upanja in tolažbe, dokler ne pride  Gospodov dan.(C 68)

Molitev, ki izvira že iz druge polovice 3. stoletja, izraža to zaupanje: »Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Bogorodica.« Pomenljivo je, da je ta molitev nastala v času preganjanja pod cesarjem Septimom Severom (+211) ali Decijem (+251). Izvira iz Egipta in se nato razširila po vsem krščanskem svetu. S to molitvijo kličemo na pomoč Marijo: »Zatekamo se pod tvoje varstvo, o sveta Mati Božja: ne zaničuj naših prošenj v naših stiskah, ampak reši nas vsake nevarnosti, o slavna in blagoslovljena Devica.«

V latinščini je samostalnik praesidium (sub tuum praesidium), ki ga prevajamo varstvo, v resnici je to vojaški kraj, ki ga brani garnizija. V širšem pomeni varnost, zaščito, skrbništvo. Marija velja za skrbno varuhinjo kristjanov, k njej se zatekamo po naklonjenost in podporo, da posreduje za nas pri svojem Sinu.

Prav tako govori o Mariji vlogo srednice tudi molitev svetega Bernarda, ki pravi: »Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal. S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo). Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen. »To je naša tolažba in upanje.

Spomin na Marijo je bil najožje povezan s spominom na Kristusa. Ko so obhajali Kristusove praznike, so se obenem spominjali Marije, zlasti v zvezi s skrivnostmi Jezusovega rojstva in njegovega skritega življenja; tako prvi kristjani niti niso čutili potrebe, da bi se Marije liturgično spominjali tudi še zunaj okvira Kristusovih praznikov. Tudi Marijine podobe so bile najprej v zvezi s prizori iz Jezusovega življenja. Nekateri vidijo to vero izraženo tudi v naslovu »advocata« (zagovornica), ki ga daje sv. Irenej pred letom 200 Mariji. Zlasti pa so v tem pogledu pomembni spisi sirskega cerkvenega učitelja sv. Efrema.(+373). Njegove molitve k Devici Mariji pričajo o goreči pobožnosti do Marije in zaupanju v njeno varstvo ter priprošnjo. Sv. Efrem nagovarja Marijo: »O moja gospodarica, razdeljevalka vseh dobrin … za Tolažnikom druga tolažnica in za srednikom druga srednica vsega sveta! Pokaži, da vse moreš in da imaš moč vse doseči, v nebesih in na zemlji.«

Od efeškega koncila(431) se pri cerkvenih očetih pojavlja prepričanje, da je Marija »proseča vsemogočnost«. Posebno najdemo ta naziv v pridigah, ki spodbujajo vernike k popolnemu zaupanju v Marijino priprošnjo. Carigrajski patriarh Tarasius (+806) pravi, da je Marija »srednica vseh, ki so pod nebom«. Sv. Teodor Studit(+ 826) imenuje Marijo »srednica pri Gospodu«. Bizantinska in katoliška liturgija pričujeta, da je Marija srednica pri Kristusu. Glavna prošnja za god Marije Srednice vseh milosti pravi: »Gospod Jezus Kristus, naš Srednik pri Očetu! Ti si blagovolil preblaženo Devico, svojo Mater, postaviti tudi za našo mater in srednico pri sebi. Daj milostno, da se bo vsakdo, ki pride k tebi prosit milosti, veselil tega, kar je dosegel po njej.« Papež Frančišek je leta 2018 povabil k molitvi molitve 'Pod tvoje varstvo', da bi prosili za varstvo Matere Božje v času velikih preizkušenj in da bi nas po njenem sredništvu slišal on, ki lahko posreduje in nas reši vseh nevarnosti.

OZNANILA

Na drugo postno nedeljo križev pot po sveti maši ob 10.00, večerna sveta maša ob 19.00

V ponedeljek ob 18.30 molitev za družine. 

V torek ob 18.30 molitev za bolnike in češčenje.

V sredo, na god sv. Kazimirja, ob 18.30 molitev za domovino pred  volitvami. Ob 19.45 srečanje za starše birmancev.

V četrtek  ob 10.00 sveta maša v Domu Deos, ob 18.30 molitev za duhovne poklice in češčenje.

Na prvi petek sveta spoved ob 7.00; 8.30 in 18.30. Ob 18.30 molitev za mir. Zdržek od mesa.

Na prvo soboto in god sv. Perpetue in Felicite, ob 20.00 katehumenat in srečanje za mlade.

Na tretjo postno nedeljo ob 20.00 postni koncert G.B. Pergolesi, Stabat Mater: Katarina Zorec sopran, Ireneja Nejka Čuk mezzospran,  Teja Udovič Kovačič harmonika, Neža Verstovšek violončelo.

Postni čas vabi k spreobrnjenju in zvestemu opravljanju poslanstva v družini, družbi in cerkveni skupnosti.

V ponedeljek, 2. marca,  pripravlja 'Zbor za republiko' okroglo mizo pri Sveti Ani ob 17.30: Aktivno državljanstvo.

Klub krščanskih izobražencev pripravlja v sredo, 11. marca, večer v Pokrajinskem muzeju: Skupnost na temeljih zaupanja: Martin Nahtigal in dr. Sebastjan Jeretič.

V nedeljo, 1 marca, se ura večerne svete maše premakne na 19.00