Zakaj zakon in poroka?

Zakon in družina spadata med najbolj dragocene dobrine človeštva. Njuna vloga je povezana fanti in dekleti, ki začutijo, da niso namenjeni le k sebi, ampak hrepenijo po družbi in bližini. Želijo si ustvariti trdno življenjsko skupnosti. Pri tem jim pomagajo notranja teženja in medsebojna privlačnost. Zato je odločitev za skupno zakonsko pot dar, razsvetljenje in klic po trajnosti. Že Adamu je rekel Bog, da ni dobro za človeka, da živi sam.(1 Mz 2, 18)

Za ustvarjanje trdnega zakonskega odnosa je potrebna ljubezen, ki se razvije iz zaljubljenosti in dejavnega sodelovanja z mnogimi darovi. Poleg nje pa družinsko/klansko in družbeno varovanje. Zaradi povezanosti z družbo in osebno odgovornost je prav, da se za trden zakonski odnos ljudje izrečejo javno in uradno, s čimer prejmejo tudi priznanje skupnosti. Poleg tega ima zakon še religiozno razsežnost, ker je predstavlja svetinjo zvestobe in podaritve. To ljubezen podpre Božji zakrament tako, da prinese blagoslov in podkrepi njuno privolitev za skupno življenje ter sprejemanje otrok.

Poroka temelji na odločitvi za povezavo krhke človeške ljubezni s trdno Božjo ljubeznijo. To je načrt in zaveza, jasnost in svoboda, ki si želi zanesljive ljubezn. S tem odpravlja dvome ter strahove in pokaže prednostno izbiro, da reče 'da' eni osebi in 'ne' ostalim, čeprav jih ne zavrže.  Po tej odločitvi nastopi navdušenje in pomiritev ter varnost. Poleg osebnega vidika obstajajo še drugi: družbeni, pravni, ekonomski, kulturni, religiozni. Nekateri vidiki so skozi čas bolj izpostavljeni, zato se tudi spreminja podoba zakona ter družine.

Osebni pomen zakona pomeni čustveno in osebno povezanost. To je javna in formalna zaveza v partnerskem odnosu, ki daje občutek varnosti in stabilnosti, medsebojne podpore, pripadnosti in dolgoročne predanosti. Ta odnos omogoča ustvarjalnost pri oblikovanju družinskega okolja in tudi rojevanje ter vzgojo otrok. Seveda niso vsi zakoni nujno povezani z otroci. Je pa pogosto velika bolečina pri zakoncih, ki ne morejo imeti otrok.

Otroci morejo dobiti sprejetost in najboljšo vzgojo po presoji staršev. Poročeni pogosto združujejo materialne vire in gradijo naklonjeno okolje. V različnih krajih pomagajo pri tem različne tradicije in povezave, določeni običaji in tudi verske prakse. S tem se prenašajo kulturne vrednote in družbene norme. Pomembno je, da družba čuti pomen zakona in družine ter ga podpira na vse možne načine. Prav tako tudi ureja partnerske odnose, skrbi za otroke in spodbuja medgeneracijsko pomoč. Veliko teh pravic aktualna  zakonodaja priznava tudi izven zakonskim parom.

Različni pogledi na zakon in družino se nekako združujejo v dveh osnovnih; tradicionalnem, ki vidi družino kot temeljno institucijo v družbi, še posebej pomembno za vzgojo otrok in zavarovanost zakoncev. Drugi, bolj liberalni pogled, poudarja predvsem svobodno izbiro in meni, da kakovostni ter stabilni odnosi obstajajo tudi brez formalne poroke. Kljub temu se mnogi strinjajo, da ima zakon še vedno pomembno družbeno vlogo, čeprav ni več edina družbeno priznana oblika trajnega partnerskega in družinskega življenja.

V prehodih civilizacij je prav trdna družina odigrala pomembno vlogo, da je pripravila temelj za novo družbo. Verjetno bo tudi sodobnem prehodu prav tako. Zato, naj družina postane, kar je! Harry Benson iz Inštituta za družinske študije pravi, da imajo družine, kje se starši poročijo, boljše rezultate, tako pri odraslih, kot pri otrocih in ne glede na družbeni status. (ifstudies.org) So bolj trdne in njihovi otroci bolj smelo stopajo v življenje.

Poroka  vključuje odločitev. Odločitve spremenijo način življenja, čustvovanja, ravnanja. Pomagajo uživati v dobrem in prebroditi težave. Poroka vključuje načrt, ta pa pomaga dati jasno in odstraniti dolgotrajne dvome. Pomagajo vedeti, kje so in kam gre njihova prihodnost. Poroka tudi vključuje podporo drugih in Boga, ki potrjujejo izbiro zakoncev ter jih okrepi za odgovornost pri odločitvi.

OZNANILA

Priprava na praznik svetega Nazarija

Na 11. navadno nedeljo zaključek veroučnega leta in delitev spričeval.  

V ponedeljek, na god. sv. Vida, ob 18.30 molitev za družine. .

V torek ob 18.30 molitev za bolnike.

V sredo ob 18.30 molitev za spreobrnjenje in življenje.

V četrtek ob 18.30 molitev za duhovne poklice.

V petek, na praznik svetega Nazarija, sveta spoved ob 8.40 in 18.40, ob 18.30 molitev za mir.

V soboto svete maše ob 9.00 in 19.00. Ob 7.00 odhod romarjev na Brezje.

Na 12. navadno nedeljo zunanja slovesnost svetega Nazarija. Prva sveta maša ob 7.00. Začetek procesije ob 9.30 na Staničevem trgu. Po sveti maši srečanje in pogostitev pred stolnico. Otroci prinesejo podpisana spričevala.

V soboto,  20.6, romanje bolnikov in invalidov na Brezje. Vpis v zakristiji.

Na državni praznik v četrtek, 25.6, romanje po božjih poteh Gorenjske. Vpis v zakristiji.