Vztrajanje v molitvi z Marijo
Apostolska dela govorijo o tem, da so po vnebohodu enajsteri apostoli enodušno vztrajali v molitvi z Marijo, Jezusovo materjo in njegovimi brati.(Apd 1,14) Enodušnost pomeni eno dušo in eno srce. Morda je navzočnost Marije med njimi prispevala k ustvarjanju novega ozračja edinosti in miru. V molitvi v skupnosti nihče ne moli le zase, ampak se dviga k Bogu molitev vsega občestva. To je čudež ljubezni, ki krepi molitve. Prav tako jim daje moč vztrajnost, krepkost, nepopustljivost, kar razumemo tudi kot potrpežljivost. Vztrajnost in potrpežljivost sta vrlini tistih, ki čakajo, čeprav še ne vidijo tega, kar čakajo, a še naprej upajo.
Čeprav Sveto pismo malo govori o Mariji, pove, da je bila navzoča pri Jezusovem umiranju na Golgoti in v dvorani zadnje večerje na binkošti. V obeh primerih so z njo omenjene tudi nekatere žene. Jezus je pred vnebohodom naročil apostolom, naj v molitvi pričakajo prihod Svetega Duha, ki je Duh njegove velikonočne zmage in odrešenja. S tem je Jezus porušil ločilni zid narave in greha ter postavil nezrušljivi most med Bogom in ljudmi. Nič več ni preprečevalo izlitja Svetega Duha. Je pa zanimivo, da je vse to dogajanje spremljala molitev, ki je pomenila predrtje nebes in spust Svetega Duha na skupnost.
Nekdanji papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa je zapisal, da je bila ob križu Marija Mati Cerkve, v dvorani zadnje večerje pa kot njena 'botra'. Ona je bila že krščena s Svetim Duhom pri oznanjenju in se je vsa odprla Očetovi volji, zato je mogla pripeljati in spremljati prvo krščansko skupnost h binkoštnemu krstu.(169) Na binkoštni dan je bila Marija, prva vernica, pomagala sprejemati moč in darove Svetega Duha v prvi Cerkvi. Vse, kar je v Cerkvi, dobi moč in smisel po Svetem Duhu. Brez njega je Bog daleč, Jezus ostane v preteklosti, evangelij mrtva črka in Cerkev svetna organizacija s suženjsko moralo. S Svetim Duhom začne živeti Božje gospodovanje na svetu, ljudje se bojujejo proti grehu in smrti, nastaja novost trinitaričnem odnosu.
Lahko se vprašamo, kako je potekalo Marijino življenje po tem dogodku. Zgodovinsko je zanesljivo, da je Marija živela v Janezovi hiši. Nič pa ne moremo odkriti, kaj je bilo z njenim zunanjim življenjem. Teolog Von Balthasar pravi, da je Marija na binkošti postala središče z Duhom razsvetljene Cerkve, kakor jo upodabljano srednjeveške podobe binkošti. Binkoštno izlitje Svetega Duha je privedlo pred duhovne oči vsebino njenega izkustva, ko je ohranjala živi spomin, spominjanje vsega Božjega razodetja v Jezusu Kristusu. Pridigar Cantalamessa pravi, da se zdi, kakor, da je po binkoštih stopila v nekakšno klavzuro.(170) Bila je začetnica kontemplativnega in molitvenega življenja v Cerkvi. Zato je pravzor Cerkve, ki moli.
Pri tem je pomenljiva pravoslavna ikona Jezusovega vnebohoda, ki postavlja Marijo v središče med dva angela in apostole. Na kraju, kjer se je Jezus dvignil v nebo, stoji Marija v molitveni drži z razprostrtimi rokami, odmaknjena od ostalega dogajanja. S tem je kakor nekakšen jambor na ladji. Okrog nje so apostoli z dvignjeno roko ali nogo, kar pomeni gibanje in dejavno Cerkev, ki bo šla v misijone po vsem svetu. Marija je tako postala srce Cerkve, ki ljubi in vse poganja. Molitev je bila njeno poslanstvo, podpirala je misijon apostolov in učencev ter hrepenela po čim prejšnjem snidenju z njenim poveličanim sinom Jezusom. Bila je to dejavna samota in tiho mučeništvo za Cerkev v čisti veri. Poznala je nenehno molitev, to je bila njena želja po Bogu do časa, ko se bo spočila v nebeškem Jeruzalemu. Bila je vdova in mati, počasi je ostarela in posredovala svojo izkušnjo vsem, ki so prišli k njej.
Cerkev, ki je izšla iz dvorane zadnje večerje, se je morala vanjo vedno znova vračati. Med molitvijo in darom Svetega Duha je isto kroženje in prešinjanje kot med molitvijo in svobodo. Potrebujemo Svetega Duha, da bi mogli moliti in moramo moliti, da bi prejeli Svetega Duha. Marija tako spodbuja materinsko odprtost za rojevanje Božjega Sina v času.
OZNANILA
Na peto navadno nedeljo srečanje za družine prvoobhajancev po sveti maši.
V ponedeljek, na god sv. Apolonije, ob 17.30 molitev za družine.
V torek, na god sv. Sholastike, ob 17.30 molitev za bolnike.
V sredo, na god Lurške Matere Božje, ob 17.30 molitev za spreobrnjenje in odpuščanje. Ob 19.00 Kljub krščanskih izobražencev.
V četrtek ob 17.30 molitev za duhovne poklice.
V petek, sveta spoved ob 8.40 in 17.30. Ob 17.30 molitev za mir. Ob 19.00 obisk družin.
V soboto, na god sv. Valentina, ob 19.00 katehumenat in srečanje za mlade.
Na šesto navadno nedeljo ob 10.00 obhajanje 90-letnice očeta Bojana Ravbarja.
To nedeljo bomo razdelili volilne liste za člane Pastoralnega in Gospodarskega župnijskega sveta.
Ob kulturnem prazniku bo v sredo, 25. februarja ob 19.00 večer z Adijanom Pahorjem: Jaz in moj oče (Boris Pahor).

