Misli za osemnajsto nedeljo med letom

Jezus ozdravi bolne. Ko so se mu množice, ki so ga dolgo iskale, zasmilile, je Jezus ozdravljal. Bolezen nas naredi nemočne, odvisne od drugih, šibke in na preizkušnji. Danes lahko dobro premagujemo bolezni, saj je – hvala Bogu – znanost napredovala. Kakšen pa je naš odnos do Boga, ko nas doleti bolezen? Ga iščemo ali obupamo nad njim in njegovo dobroto? Se mu zaupamo? Si želimo samo zdravja ali tudi odrešenja in okrepljenega zaupanja v Božjo previdnost? Se zadovoljimo z zdravili in receptom, ali sprejmemo tudi bližino in pomoč Boga in bližnjega?

Jezus nahrani množico. Ljudje so bili naposled lačni in apostoli so že v skrbeh. Stiska je postala še bolj otipljiva in občutena ne samo za bolne, ampak tudi za tiste, ki so jih prinesli k Jezusu. Tudi lakota nas naredi nemočne, odvisne od drugih, šibke in na preizkušnji. Če bolezen načne človeka in njegovo trdnost, mu lakota onemogoči okrevanje. Sploh vemo, kaj pomeni biti lačni? Ostati že pol dneva brez hrane nas oslabi in dela živčne, kaj šele, če bi ostali brez nje dva ali tri dni. Jezus pride naproti tudi v tem. Čeprav predenj prinesemo tisto revščino, ki jo imamo (nezadostne rezultate in pomanjkljiva sredstva, lastno grešnost in nemoč, tisto malo časa in moči, ki smo jih pripravljeni vzeti si in vložiti), bo Jezus to vzel, blagoslovil in pomnožil. Ne, tudi tisto malo vere, zaupanja in ljubezni, tisto malo truda, napora in prizadevanja, tisto malo moči, dela in napredka Jezus opazi, sprejme in pomnoži. Samo predenj je treba stopiti in mu izročiti.

Jezus prepreči nasilje. Lačno ljudstvo hitro postane nasilno. Če smo česa prikrajšani, hitro dvignemo glas. Če nam je kaj odvzeto, se hitro sklicujemo na pravice. Če smo brez rešitev, se oprimemo vsake rešilne bilke. Pomoč, ki jo nudi Jezus, ni zgolj za dušo in duha, ampak tudi za telo. Lahko je program še tako zanimiv in dobro pripravljen, a če je človek lačen, se mu ne bo dopadel. »Vojska hodi po trebuhu,« je nekoč dejal Napoleon. Lačni ne bo ubogal. Lahko mu kdo ponudi igre, a če ni kruha, ga ne bo ganilo.

Ni iz trte zvit vzklik: »Kuge (se pravi, bolezni), lakote in vojne reši nas, o Gospod!« Če se pojavi ena od teh nadlog, se hitro lahko pojavita še ostali dve. Jezus ozdravlja in nahrani na duši in na telesu, dviga duha in okrepi telesne moči. Nudi besedo in hrano. Ne ustrašimo se naše revščine. Prinesimo jo pred Boga in zajemimo od njegovega bogastva.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

OZNANILA

18. nedelja med letom: Svojo službo v naši župniji sta nastopila duhovni pomočnik Marjan in župnik Luka.

Ponedeljek: Ob 18.30 povabljeni k molitvi za družine.

Torek: Goduje sv. Janez Marija Vianney, arški župnik. Ob 18.30 povabljeni k molitvi za bolnike.

Sreda: Ob 18.30 povabljeni k molitvi za spreobrnjenje in življenje.

Četrtek: Praznik Jezusove spremenitve na gori. Ob 10.00 sveta maša v domu Deos. Ob 18.30 povabljeni k molitvi za duhovne poklice in svetost poklicanih.

Petek: Prvi petek. Povabljeni k sveti spovedi pol ure pred svetimi mašami in ob 18.30 k molitvi za mir. Po dogovoru obiščemo bolnike doma.

Sobota: Prva sobota. Goduje sv. Dominik. Ob 9.00 srečanje Živega rožnega venca.

Skupaj z duhovnim pomočnikom Marjanom se zahvaljujeva za sprejem v župnijsko družino in se priporočava v molitev – ne samo ob godu sv. arškega župnika J. Prosiva tudi za potrpežljivost, pomoč in dobro voljo pri prvih korakih v novi službi. Vsak začetek je poln novosti, izzivov in vprašanj za nas vse, pojaviti se zna tudi kakšna »porodna bolečina«, a skupaj bomo shodili, prehodili vse podarjene kilometre in naredili veliko dobrega in lepega. Jezus naju je poklical na ta košček naše lepe zemlje in morja – med vas, ki tukaj prebivate in ste mu pri srcu. Veseliva se sodelovanja in druženja z vami in na vse kličeva Božji blagoslov in Marijino varstvo.