Marijanske himne in molitve

 

Poleg antifon za različne molitvene čase so v času duhovne zgodovine nastale nekatere  himne, ki razkrivajo globoko izkušnjo marijanske duhovnosti in češčenja.

            Zdrava Morska Zvezda (Ave, Stella maris) je himna za večernice v molitvenem bogoslužju za Marijine praznike. Njen izvor ni znan, pripisujejo jo Vincenciju Fortunatu ali Pavlu Diakonu. Sega vsaj do 9. stoletja, o čemer priča rokopis iz samostana St Gallen. Vsebinsko je blizu posvetitvi Mariji, kot jo je kasneje predstavil sv. Ludvik Marija Grignona iz Montforta. Marija ima pomembno vlogo pri sprejemanju Jezusa in njegovega daru odrešenja. Je kot zvezda, ki kaže smer in pot na širjavah morja. Himna vzklika: Ljuba(rodovitna) Božja Mati (Dei Mater Alma) in (vesela)nebeška vrata (felix coeli porta). Marija je rodovitna Mati, ki je rodila Boga na zemljo in je kot vrata, ki vodijo v nebesa. To je središče krščanskega oznanila in verske izkušnje, ki se zgodi z izročitvijo Jezusu in njegovemu odrešenjskemu daru. Po Mariji nas Jezusovo razodetje nagovori v vsej življenjski  stvarnosti: »Ti jetnike reši, slepim vid povrni, od nas odvrni, z dobrim nas obdari.« Pomembno je, da Gospod usliši naša najbolj temeljna hrepenenja. Dokler ne vidimo Jezusa, ki deluje v našem vsakdanjem življenju, se ga ne moremo veseliti. Jezus stopa po Mariji v našo izkušnjo in ji prinaša resničen mir ter obnovo. Himna se ozre h končnemu cilju, ga je Marija že dosegla, zato nam more pokazati pot v večnost, kjer se bomo veselili z njenim Sinom svoje večne izpolnjenosti. Obstaja vrsta koralnih napevov in tudi kasnejši skladatelji so radi segli po tem besedilu in vsebini.

            Marijina himna Dan za dnevom (Omne die dic Marie) pripisujejo svetemu Bernardu, pa še pred njim sv. Anzelmu in kasneje sv. Kazimirju. Sveti Bernard je z otroško vdanostjo častil Marijo. Vsak dan je ponavljal dolgo hvalnico, ki jo je verjetno sestavil sv. Anzelm. Začenja se z besedami: »Dan za dnevom / s hvalnim spevom / čast Marije oznanjuj! / Nje dejanja, / godovanja, / duša, radostno praznuj!« Vsak dan naj duša poje hvalo Mariji, časti njene praznike in čudovita znamenja njene prisotnosti. Kot bi govorili o nekakšni marijanski zakramentalnosti. Marija je vsa čista, brez slehernega madeža in zla, zato jo prosimo, da bi jo mogli častiti v njeni lepoti. Ta lepota je njena odprtost za Boga in pripravljenost, da sprejme poslanstvo, ki ji ga je namenil. Marija je naravnana na učlovečenje in odrešenje, Jezus je osvoboditelj in najtrdnejša vez življenja. Verniki se moramo okrepiti z Božjo besedo in odpreti Svetem Duhu. Marijo prosimo za pomoč in bližino v težavah, da bi ostali zvesti in šli naprej z Gospodom. Naj podpira in ohrani krščansko ljudstvo v Gospodovem miru, dokler ne bo minila preizkušnja. Hvalnica je torej klic po trdnosti in vztrajnosti v boju z lažnimi vrednotami in hudobijo. Dan za dnevom je tako program za našo vsakdanjo duhovnost. To pomeni živeti učlovečenje v naših izbirah in pogledih, povezati Božje in človeško na vseh ravneh. Za to je potrebno spreobrnjenje kot nenehen klic, ki vzpostavlja dinamiko zvestobe, ki je ne more zlomiti nobena hudobija in pozaba. To izkušnjo Marijinega varstva in povezave moramo sporočati naprej in pričevati za njeno kulturo novim rodovom.

Med himnami ima posebno mesto O, Sanctissima (O Brezmadežna). Njen avtor ni znan, besedilo so objavili v 18. stoletju v Veliki Britaniji in v Nemčiji. Napis v katedrali v Speyerju iz 10. stoletja omenja prve besede himne. V 19. stoletju je bila melodija kot himna sicilijanskih mornarjev. Molitev spominja na svetost in pobožnost ter milino Device Marije. Močno je poudarjeno Brezmadežno spočetje Marje. Izpostavljena je njena na temelju Visoke pesmi: Tota pulchra es Maria, ki je tudi drugi naslov te marijanske pesmi. Motiv na koncu: »Vzemi slabosti, pelji k radosti, v rajsko nas domačijo,« je podoben kot v molitvi: Zdravamarija.

nalagam novice...