Blagoslovne pesmi

 

Poleg obhajilnih in poobhajilnih pesmi so pesmi češčenja Najsvetejšega zakramenta pri blagoslovu. Jože Trošt je hramoniziral staro pesem: Glejte sveto. Pesem vabi, da se zazremo v sveto hostijo, ki je izpostavljena v češčenje na oltarju. To je Jezusovo poveličano telo pod podobo kruha in zapuščina njegovega življenja na zemlji, živi spomin, ki ga je dal pri zadnji večerji. Jezusovo evharistično prisotnost častimo kot največjo svetinjo, zato pred njo pokleknemo in jo molimo. V molitvi prosimo Jezusa, da nam da trdnost v življenju in nas spremlja vse do poslednjega časa. V raju bomo z njim peli in ga hvalili vekomaj.

Pesem: Častimo te velja za eno najstarejših blagoslovnih pesmi in jo  najdemo v Lavrenčičevi ter drugih pesmaricah. Njene korenine so v nemškem koralu. V Najsvetejšem častimo živi in angelski kruh. Jezus je pravi človek in večni Bog, svetinja vseh svetinj. V zakramentu častimo Jezusovo poveličano telo. Verniki prosijo, naj jih Jezus ne zapusti, ker je izvir življenja in veselja. V sedanjosti in do konca naj ostane pri njih.

Pesem: Jezus, ti si vinska trta govori o Jezusu kot trti in vernikih kot o mladikah, ki živijo iz trte. Jezusa prosijo, da blagoslovi svoje ljudstvo, da jim da svojo milost in da pridejo v njegov sveti raj. Pomenljiva je tudi prošnja k Mariji, da bi jim bila pomočnica na tej poti. Zato naj prosi Boga za njih. Tudi ob koncu tega češčenja naj iz vsega srca počastijo Jezusa.

Glasno zapojmo je precej stara pesem. V pesmarici Slavimo Gospoda sta dve verziji, Miklošičeva in ljudska. Pesnik vabi vernike, da zapojejo in počastijo sveto hostijo, v kateri prebiva Jezusa. Sveti zakrament je postavljen pred vernike, da prejmejo po njem duhovno moč in milost. Želijo ga še bolj moliti in častiti. Priporočajo se mu, da jih po zemeljskem potovanju sprejme v Božjo slavo. V ljudski verziji je dodan še odpev: »Sveto, sveto, čez vse je sveto. Sveto je Jezusovo telo.«

Ljudska pesem s preprostim napevom: Nizko se kristjani priklonimo, mi je bila vedno blizu, ker je tako neposredna in preprosta. Vabi k ponižni drži češčenja Najsvetejšega zakramenta. Za to je potrebna živa vera, ki v beli hostiji prepozna Jezusovo skrivnostno navzočnost. V češčenju, zahvaljevanju, prošnji in slavljenju se odpremo Božji milosti, da pride v naše življenje in ga prežari s svojim blagoslovom. To je dar ljubezni, ki je šla do konca in strpela vse naše grehe. Če smo dovolj iskreni in ponižni, se moremo bližati k izviru obnovljenega življenja. Ob Jezusovi ljubezni se mora razodeti tudi naša ljubezen in sprejeti dar njegovih ran. Kdor se ne zateče k njemu, ostane sam in se bori zgolj s svojimi močmi. Kako žalostne so poti ljudi, ki ničesar ne verjamejo in iščejo vedno novih izhodov mimo in brez Gospoda.

Tudi pesem: Najsvetejši tebe počastimo ima ljudski značaj in se nanaša na češčenje Najsvetejšega zakramenta. Verniki prosijo za blagoslov z Najsvetejšim zakramentom in klečijo pred njim. Prav tako se zahvaljujejo za ta dar, ko po tem češčenju odhajajo v svoje vsakodnevno življenje. Jezusa prosijo, da bi jih vedno spremljal pri vsem, kar so in kar delajo.

Pridi, pridi duša verna je prav tako preprosta molitev k svetemu Zakramentu, ki je izpostavljen na oltarju. Matija Tomc je sledil besedilu, ki vabi k češčenju te velike skrivnosti in se zdrži v prošnjo: »Dvigni Jezus roke svoje, blagoslovi nas otroke s svojo milostjo.

Podobno vsebino ima tudi blagoslovna pesem: Pred Jezus ponižno pokleknimo.  Poudarja, da v tem zakramentu živi Jezus na skrivnosten način, kar uči naša vera: »O bodi vedno hvaljeno, češčeno, v pobožnosti ponižno izrečeno, presveto Jezusa Rešnje telo.» Tudi pesem: Pridi molit, o kristjan, vabi k češčenju svetega zakramenta. Pesem pravi: »Tukaj svete so reči, Jezusa telo in kri. Duša ktera njega uživa, se ne pogubi.« Grešnike vabi, da se skesajo od svojih grehov in prejmejo odpuščanje ter nov začetek življenja v veri, upanju in ljubezni.

nalagam novice...