Velikonočna eksplozija življenja

V ustvarjenem vesolju se je zgodila 'eksplozija' življenja, ki se po dveh tisočletjih še nadaljuje. Vse življenje Cerkve, kar jo nosi in giblje, zakramenti, besede, dobrodelnost, odpuščanje, črpa svojo moč iz Kristusovega vstajenja. To je milostna nadnaravna moč, ki je smrt spremenila v življenje in čas v večnost.

Vstajenje je Očetov odgovor na Jezusovo daritev in poslušnost; je presekana žalost ob tragičnosti človeškega in zemeljskega minevanja. Vse se je zgodilo med Jezusom in Očetom v Svetem Duhu, v intimnosti nove Besede in novega stvarjenja. Cerkev prinaša pri velikonočni liturgiji Jezusove besede Očetu: Vstal sem in še vedno sem s teboj! Svojo roko si položil name! V teh besedah se razodeva intimna in očetovska razsežnost vstajenja. Apostol Peter pravi, da je Oče osvobodil Jezusa muk smrti, ga povzdignil na svojo desnico.

Podobno kot se je Jezus v svojem javnem delovanju približal ljudem in jih poklical iz bolezni in celo iz smrti, se je Oče približal smrtnemu stanju njegovega telesa in mu zaklical: Otrok moj, Sin moj, jaz sem s teboj in ti pravim: Vstani! Velikonočna liturgija se  čudi temu dogodku: to je dan, ki ga je naredil Gospod in je čudovit v njegovih očeh. Zato je velikonočni obujeni Jezus vir velikega veselja in upanja. Sporoča nam, da bo nekoč nebeški Oče podobno storil tudi z vsakim izmed nas. Včasih se zdi, da je Bog oddaljen, da mu je vseeno, kaj se dogaja z nami, vstajenje Jezusa pa kaže, kako čaka na trenutek, da bo storil z nami podobno, kot je storil z Jezusom.

Ne smemo pozabiti na vlogo Svetega Duha. »Roka«, ki jo je Oče »položil« na Jezusa, je Sveti Duh, imenovan »Božji prst«. (Rim 1, 4; 1 Pt 3, 18). Veroizpoved to potrjuje, ko pravi, da  verujemo v Svetega Duha kot Gospoda, ki »daje življenje«.

Umetniki upodabljajo vstajenje precej materialno in zunanje, kot da Jezus prihaja z zastavo iz groba, medtem, ko stražari padejo na tla. V resnici je bil to povsem notranji, duhovni dogodek. Sveti Duh je po naročilu Očeta prežel mrtvo Jezusovo telo, oživil ga je in mu omogočil novo bivanje, ki je obstoj 'v Duhu'. Tega si preprosto ne znamo predstavljati, ker mrtvo telo ni ponovno zaživelo na fizični način, kot pri Lazarju ali umrli deklici.

To vstajenje je bilo nekako napovedano s prerokbo o oživitvi mrtvih kosti pri preroku Ezekijelu. Ta je bil prerok Božjega duha, ruaha, poudaril je, da se srce spremeni le v Duhu. To je čudež novega srca iz mesa. Božji duh je dal življenje prvemu človeku in še naprej skrivnostno ustvarja ter obnavlja življenje v vesolju. Tudi pri Ezekijelu beremo, da ga je Božja roka postavila na ravnino, ki je bila polna kosti in so bile posušene. Božji duh mu je naročil, naj prerokuje tem kostem, brez mesa in kit. Ko je prerokoval je nastal šum in hrup. Kosti so se približale druga drugi, obdale so jih kite zraslo je meso in koža se je razpela. Potem je prerokoval Božjemu duhu, da je dihnil vanje in so oživele ter se postavile na noge. (Ez 37, 5-10)

Prestrašena in mrtva skupnost je po Golgoti ponovno vstala.  Ni dovolj preoblikovanje okostja in zunanjosti. Potreben je poseg Duha in ta bo odprl naše grobove in nas popeljal v svobodo novega življenja v Svetem Duhu. (Ez 37, 11-13) Skupnost mora peti pogrebno pesem, zavedati se mora mrtvih suhih kosti. Obhajanje žalovanja je skupna molitev za vstajenje. Potrebna je preroška kritična molitev, da se zbere človeškost in se odpre Božjemu Duhu. Po posegu Božjega Duha se rodijo novi ljudje, spremenijo se odnosi, ekonomija, odnos do stvarstva, nastaja bratstvo in odprtost za življenje.

Delovanje Kristusovega Duha je tudi za nas vir veselja in upanja, saj se bo zgodilo to tudi v nas. Če živi v nas Jezusov Duh, bo oživil tudi naša umrljiva telesa.(Rim 8,11). To se bo na stabilen in dokončen način zgodilo ob vstajenju telesa zadnji dan, dogaja pa se že zdaj, ko se odpremo Božjemu Duhu in se dvignemo iz greha v milost, iz žalosti v veselje, iz suženjstva v svobodo.  Eksplozija življenja je že na poti.

OZNANILA

Na belo nedeljo ob 10.00 maziljenje bolnikov. Spomin bl. Nikoloze. Pri sveti maši ob 19.00 sodeluje zbor Štjak-Vrabče. Ob 20.00 orgelski koncert Elene Privalove iz Rige.

V ponedeljek in god sv. Petra Chanela. ob 18.30 molitev za družine.

V torek in na praznik sv. Katarine Sienske, ob 18.30 molitev za bolnike.

V sredo ob 18.30 molitev za spravo in spreobrnjenje v svetem letu. Pri večerni sveti maši obhajilo pod obema podobama.

V četrtek in na praznik sv. Jožefa Delavca, začetek šmarnic, ob 5.00 odhod romarjev, svete maše ob 10.00 in 19.00. ob  18.30 molitev za nove duhovne poklice.

Na prvi petek in god sv. Atanazija, sveta spoved ob 8.40 in 18.00, ob 18.30 molitev za mir.

Na prvo soboto in praznik sv. Filipa in Jakoba ob 9.00 srečanje za Živi rožni venec.

Na tretjo velikonočno nedeljo začetek tedna molitve za duhovne poklice. Ob 19.00 sveta maša za pokojnega papeža Frančiška.

V nedeljo 25. maja bo svetoletno romanje družin v Log pri Vipavi.