Marija prinašalka miru

Marija je skozi zgodovino dobila številne nazive, ki predstavljajo njeno vlogo v odrešenjskem načrtu. Med njimi ima posebno vlogo ime: 'Kraljica miru', ki poudarja njeno posredovanje in prošnjo za mir. Mir se pri tem razume na več ravneh: mir med narodi in konec vojn, sprava v družinah, narodih in drugih odnosih, notranji mir ljudi in mir kot bližina z Bogom.

Teološko ime Marija, Kraljica miru slavi njeno vlogo Matere Kralja miru. Povezuje Marijino kraljevanje z njeno posredovanje za spravo med ljudmi. Praznik Marije, Kraljice miru, ki ga katoliška Cerkev obhaja 22. avgusta, je globoko povezan z vero, tradicijo in hrepenenjem po miru.

Po drugi svetovni vojni je papež Pij XII zaupal Mariji krhki svetovni mir, ki je bil dosežen z velikimi napori in dokaj nepopolno. Uvedel je 31. maja praznik Marije Kraljice (11.10.1954), po koncilski liturgični prenovi pa je bil postavljen na 22. avgust, osmi dar po Marijinem vnebovzetju.  Ta praznik zaokroža marijanski čas z mislijo na Marijino kraljevsko dostojanstvo in njeno skrb za človeštvo, zlasti za mir.

V Medžugorju se je Marija predstavila kot Kraljica miru. To se je zgodilo natanko deset let pred vojno v Sloveniji in na Hrvaške, ter po drugih delih nekdanje Jugoslavije. Pomenljivo je, da je v Medžugorskih prikazovanjih podoba Žene iz Protoevangelija in Apokalipse povezana s Kraljico miru. Znamenja kažejo na Cerkev in na Marijino kraljevsko dostojanstvo, da jo Bog pošilja v boj za zmago nad knezom teme in njegovim imperijem. Ta boj traja skozi vse čase in je prefinjen. Vendar zlo ne bo nikoli povsem zmagalo.

Dokument o Medžugorju pravi, da naziv 'Kraljica miru' ponuja zelo bogat pogled na mir, ki ne pomeni zgolj, da ni vojne, ampak ima tudi duhovni pomen. Ta mir se dosega z  molitvijo, širi se tudi z misijonarsko zavzetostjo. Iz te duhovnosti prihaja zaupanje Bogu in zanašanje na Marijo. (6-8) Marija želi pomagati, da bi prišel mir.(10.8.2012) Brez molitve ni miru.(6.9.1984) V svetu bo zavladal mir, če bo najprej v srcih vernikov.(5.8.2013)

Pri nas Marijo, kraljico miru, častijo zlasti na Kureščku. Podoba Kraljice miru je simbol nežnosti, sočutja, materinske skrbi. Marsikje je upodobljena z mirovno vejico ali golobico, ki predstavlja mir. Pogosto je upodobljena s krono, kar pomeni njeno prebivanje v nebesih in v teku zgodovine. Marija prinaša večnost v naše minljivo življenje, povezuje nas in širi obzorja. Tako nismo utesnjeni z opravičevanjem, ampak smo v sebi pomirjeni, da se moremo primerno odločati. Predvsem, da z njo prosimo za mir v družini in skupnostih.

Mir danes ni samoumeven, saj divjajo vojne po svetu, tudi v naši bližini ne manjka konfliktov, razbitosti, neodpuščanja, Mir potrebujemo na vseh ravneh življenja, zato moramo priporočati Jezusu in Mariji za mir. Mir je sad žive ljubezni. To je ljubezen, ki se predaja Božji ljubezni in se izraža v bratski ljubezni, ki se izogiba prepirom, ne obsoja in odpušča.  Sicer pa nazivu 'Kraljica miru' ustreza naziv 'Kralj miru', ki je pripisan Jezusu. Marija je rekla: »Jezus je Kralj miru in samo on vam lahko da mir, ki ga iščete. Jaz sem z vami in vas izročam Jezusu.«(25.12.2002)

Marija prinašalka miru nam pomaga, da bi bila naša življenja bolj usklajena z Božjim načrtom. Mir je to, da smo tam, kjer moramo biti in to, kar moramo biti. Marija nam pomaga graditi tkivo pravičnosti in medsebojnega spoštovanja ter bratske pomoči, v kateri more zaživeti osebna in družbena blaginja. Kot je spremljala Jezusa pri odrešenjskem trpljenju, tako spremlja Cerkev v boju z zlom. Uči nas, da v sebi ponovno zgradimo ravnovesje, ki je tako pogosto prepuščeno pretiranim čustvom, miselnim skrajnostim in neupoštevanju Boga. Potrebna je milost, da premagamo svoje sebične zaprtosti in se postavimo v službo bližnjim. Ob Mariji najdemo moč, da se zavežemo gradnji miru in podarimo zanj svoje življenje. Zlasti, da ga prinašamo tistim ob robu, ki najbolj potrebujejo.

OZNANILA

Smo v devetdnevnici pred prvim svetim obhajilom.

To nedeljo praznik Svete Trojice, svete maše ob 8.00, 10.00 in 19.00.

V ponedeljek, na god. sv. Justina, ob 18.30 molitev za družine. Relikvije tega svetnika so v naši stolnici.

V torek  ob 18.30 molitev za bolnike.

V sredo, na god sv. ugandskih mučencev, ob 18.30 molitev za spreobrnjenje in življenje.

V četrtek, na slovesni in zapovedani praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi, svete maše ob 7.00; 9.00 in 19.00.

Na prvi petek in god sv. Bonifacija, sveta spoved ob 7.00; 8.30 in 18.40, ob 18.30 molitev za mir. Spoved prvoobhajancev. Srečanje odbora za procesijo sv. Nazarija ob 20.15.

Na prvo soboto, ob 9.00 srečanje za Živi rožni venec in vaja prvoobhajancev, ob 19.00 sveta maša v italijanskem jeziku. Srečanje za mlade.   

Na 10 navadno nedeljo ob 10.00 prvo sveto obhajilo