Jakob Gallus (Handl) 2

Nadaljujemo z razmišljanjem o sporočilu skladb Jakoba Gallusa in sicer z mašo: Missa canonica. Gloria (Slava) je bogato mašno besedilo, ki ima trodelno zgradbo (ABA). Dva loka: Et in terra pax(In na zemlji mir) in Qui tollis peccata mundi(ki odjemlješ grehe sveta) objemata odlomek: Domine Fili unigenite Jesu Christe, Domine Deus, Agnus Dei, Filius Patris (Gospod, edinorijeni Sin, Jezus Kristus, Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov), ki je štiriglasni dvo zborski notranji stavek. Vsa glasbena govorica je usmerjena v izpoved vere v Jezusa, Božjega Sina in Očeta. Ime Jezus Kristus je še posebno poudarjeno. Prav tako skladatelj izpostavi mnoge klice k Jezusu in jih poveže v en sam klic po odrešenju.

Poleg Glorie je Credo daljša glasbena pripoved in izraz vere. Tudi tu osemglasna stavka: Patrem omnipotentem (Očeta vsemogočnega) in: Et iterum venturus est (in bo prišel) sestavljata okvir za sredinski štiriglasni stavek, ki pravi: Crucifixus etiam pro nobis (ki je bil za nas križan). Središče veroizpovedi je velikonočna skrivnost: Jezusovo križanje, smrt, pokop, vstajenje in vnebohod, pri katerih je tudi izpostavljen odrešenjski vidik: pro nobis(za nas). Skladatelj je ta del uglasbil na drugačen način in s tem pokazal pomen vsebine. Za Credom je Sanctus, ki nima značilne oblike loka (ABA) . Pri Hosanna in excelsis (Hozana na višavah) in Benedictus (Blagoslovljen) postopoma zmanjšuje število glasov, medtem, ko bas tu ne poje. Agnus Dei (Jagnje Božje) ima manjši obseg. Značilno je, da se Agnus Dei qui tollis peccata mundi (Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta) ne ponovi trikrat, ampak takoj sledi zaključna prošnja: dona nobis pacem (podari nam mir). Melodična in harmonična snov taktov se vrača iz Kyrie in predstavlja trdni okvir celotnega dela. Edo Škulj pravi, da ima Gallusova Missa canonica za štiri (osem) glasov v svoji gradbeni osnovi dobro premišljen in miselno dodelan načrt, prav tako tudi v spremembah zborovske zasedbe. Gallus je skladatelj učinkovite zvočne lepote in pokaže svoje mojstrstvo tudi v samoomejevanju.(137)

 Ob 400 letnici smrti Jakoba Gallusa je Mohorjeva družba Celje leta 1991 izdala tri zvezke Gallusovih motetov za mešani zbor. Založba se je odločila za izbor štiriglasnih motetov za mešane zbore in sicer od adventa, božiča do posta in velike noči. Drugi zvezek je od vnebohoda in praznikov do adventa, tretji prinaša Marijine in svetniške motete. V adventu je motet Obsecro, Domine, mitte quem missurus es. Motet ima v središču besedo osvoboditi: »Rotim te, Gospod, pošlji njega, ki mora priti, in poglej na stisko svojega ljudstva, kakor si nekoč obljubil. Pridi in nas osvobodi!«  Drugi adventni motet se nanaša na Jesejevo korenino, ki napoveduje Kriatusa: Egredietur virga de radice Iesse. »Mladika Jesejeva bo vstala, da sodi narode, vanjo bodo upali narodi. In njeno ime bo blagoslovljeno na vekov veke.« Motet: Ierusalem, cito veniet salus tua pravi: »Jeruzalem, kmalu pride rešitev, zakaj se utapljaš v žalosti?« Četrti adventni motet ima naslov: Ecce concipies  et paries filium. Skladba ima uvod, ki se konča s korono. Nadaljujejo se glasovi v polifoni obliki. To je edini motet Opus musicum, ki nima pravega sklepa: »Glej spočela boš in rodila sina, ki se bo imenoval Jezus.« Peti adventni motet nosi naslov: Sapientia clamitat in plateis. »Modrost na trgih dviga svoj glas: če kdo ljubi modrost, naj pride k meni in jo bo našel.«

Tudi za božič so izbrali nekaj Gallusovih motetov. Regem natum angelu annunciavit. Skladatelj v drugem delu slika s toni, da bi pokazal na mir, ki raste iz zemlje: »Angel je naznanil pastirjem , da je videl rojenega Kralja in zbori oznanjajo: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.« Najbolj poznan božični motet je: Resonet in laudibus. Njegova posebnost je tridelna mera, ki izraža veselje ob božičnem dogodku: »Naj odmeva v hvalnicah Sion z zvestimi verniki, prikazal se je rojenec iz Marije.«