Marija pri vstopu v večnost
Pomembna vloga Marije je pri smrtnem prehodu v večnost. Lavretanske litanije jo imenujejo 'nebeška vrata'. To pomeni, da je njena vloga nenadomestljiva pri umiranju vsakega človeka. Kot je spremljala Jezusa pri njegovem umiranju, je bila prav tako deležna njegove pomoči pri vstopu v večnost ter poveličanje. V tej drži more biti tudi sama pomočnica pri vstopu v večno življenje, da pomaga v trenutku prehoda in umrlim odpira nova obzorja ter možnosti življenja. Tu gre za človeško krhkost in nepopolnost, ki je odprta za Božji dar ter srečanje z Jezusom in njegovo močjo.
Nebesa so življenje z Jezusom in vsemi, ki jih vodi v svojo slavo, na večno gostijo. Marija predstavlja ženski del tega sprejema po usmiljenju, bližini in moči. Ona je Mati, ki brani, varuje in spremlja svoje otroke v najbolj odločilnih trenutkih prehoda v večnost. Odpira nov pogled, ki je osvobojen razprtij, omejenosti, minljivosti, greha. V tem novem stanju ni pomanjkanja in solz, in ne bolezni ter žalosti, kot pravi Apokalipsa: "Glej, prebivališče Boga je med ljudmi ... Obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več ... ne joka ne bolečine več".(Raz 21,3-4)
Pobožnost do Marije ohranja Božjo napoved in vodi k polnem uresničenju naše človeškosti. Kdor veruje v Jezusa Kristusa, bo živel tudi, če umrje.(Jn 11,15-26) Vsak, ki veruje vanj, bo dosegel večno življenje pri Bogu. Jezus Kristus je izvor tega življenja in vernik se more v svoji veri nasloniti na to resničnost. Ta obljuba je podpirala kristjane na težki poti skozi zgodovinske dogodke trpljenja in preganjanja, v bolezni in ob drugih osebnih bolečinah. Da niso pobegnili iz konkretnega, ampak odprli pogled v prihodnost, ki jih je čakala.
Potreben je prehod skozi vrata smrti. Kakor Marija se moramo soočiti s svojo življenjsko potjo v zaupanju in pokorščini Božji volji. Vedno je Marija Božje sočutje in priprošnjica, ki vodi k daru njegovega odrešenja in odpuščanja. Švicarski teolog von Balthasar je zapisal: »Mi ubogi grešniki molimo k njej za svojo zadnjo uro; Marija je 'nebeška vrata', veliko bolj kot Peter, nebeški 'vratar'. Ona nam omogoča dostop do svojega Sina; per Mariam ad Jesum (po Mariji k Jezusu). Marija je pomoč, da se more posrečiti naše rojstvo za nebesa.«(24) Vidcu v Apokalipsi je bilo rečeno: » Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu!« (Raz 14,13) Marija torej pomaga pri temu drugemu rojstvu. Von Balthasar pravi, da Marija stoji pri tem odrešenjskem načrtu kot njegov nepogrešljivi člen.(24) V njem spoznava in razume Cerkev ter njeno poslanstvo. Nebesa morejo biti rojena iz bolečin zemlje. Kar se pomika h križu, toliko bolj rodovitno more postati za to rojevanje. To je sprejetje krsta in pri smrtnem prehodu, po katerem se bomo naselili pri Gospodu v Očetovem naročju. Ruski teolog Sergej Bulgakov prav tako poudarja prisotnost Marije pri smrtnem prehodu ljudi. V tem pomembnem in težkem dogodku predstavlja vlogo Svetega Duha pri sodbi in njegovo usmiljeno ljubezen. Z usmiljenjem in ozdravljenjem ran Sveti Duh oživlja vsako človeško dušo.(200-207)
Škof don Tonino Bello opozarja na pomen molitve zdravamarija, ki se zaključuje s prošnjo k Mariji, naj prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri. Marija je strokovnjakinja za to uro, potem, ko je doživela smrtno uro Sina, v katero je bila vključena vsa zgodovina odrešenja. Postala je varuhinja naše zadnje ure in je prisotna v tistem delčku časa, v katerem vsak od nas zastavi svojo večno usodo.(134) Sicer pa je smrtna ura težak prehod in prežet z neznanim, ker ga ni mogoče načrtovati. Zato je tako stvarna molitev: zdaj in ob naši smrtni uri. Marija nas rešuje pred breznom, podaja nam svojo pomoč in odpira upanje. Popeljati nas more v večnost in Božje naročje. Pesem slednica pravi: 'Ko pa smrt telo mi vzame, dušo mojo naj objame večne slave rajski dom.'
OZNANILA
V mesecu maju beremo šmarnice o svetem Frančišku.
V ponedeljek, na god sv. Aleksandra I, papeža in sv. Pankracija, ob 18.30 molitev za družine.
V torek, na god sv. Leopolda Mandića, ob 18.30 molitev za bolnike in sveta maša ob 19.00 v cerkvi Svete Marte.
V sredo, na god Fatimske Matere Božje in sv. Servacija, ob 18.30 molitev za spreobrnjenje in življenje. Srečanje Kluba krščanskih izobražencev ob 20.00.
V četrtek, na slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ob 10.00 sveta maša v Domu Olmo, ob 18.30 molitev za duhovne poklice.
V petek, na god sv. Izidorja kmeta in sv. Sofije, sveta spoved ob 8.40 in 18.40, ob 18.30 molitev za mir.
V soboto, na god sv. Janeza Nepomuka, ob 20.00 katehumenat in srečanje za mlade.
Na sedmo velikonočno nedeljo ob 12.00 pohod za življenje.
Na predvečer binkošti molitvena vigilija v stolnici.
Na binkoštno nedeljo srečanje družin ob 16.30 pri Zvročku.


