Misli za praznik Vseh svetih

Blagri, Jezusovi smerokazi na poti svetosti, so drugačni od zapovedi, drugačni od predpisov. Želijo biti predvsem spodbuda tistim, ki jih opisujejo (ubogi v duhu, krotki, žalostni zaradi zla in krivic, lačni pravičnosti, usmiljeni, čisti v srcu, delavci za mir, preganjani zaradi pravičnosti in zasramovani zaradi Jezusa), da ne bi obupali nad to izbiro, nad tem slogom, ne nazadnje na poti svetosti. Da, da ne bi obupali, da nas ne bi premamilo kaj drugega, bolj kratkoročnega in kratkotrajnega.

Dovolil si bom napisati blagre, ki bi morda bili danes bolj »priljubljeni« oz. bi bolj odražali ta svet: Blagor tistim, ki imajo kaj pod palcem, kajti preskrbljeni bodo. Blagor komolčarjem, kajti stolček bodo zasedli. Blagor sitim in napitim, kajti brez skrbi bodo. Blagor odrezavim, kajti svoj mir bodo dosegli. Blagor preračunljivim, kajti dobro bodo prišli skozi. Blagor tistim, ki pustijo vse pri miru, kajti nič jih ne bo brigalo. Blagor tistim, ki jih roka pravice ne doseže, kajti frajerji bodo izpadli. Blagor vam, kadar vas bodo kovali v zvezde, vam sledili (followali) in vam postavili spomenik. Veselite se, kajti vsak, ki bo imel pet minut časa, vas bo imel v zobeh.

Verjetno vse skupaj zveni lagodno in mamljivo. Kam pa to vodi? Bojim se, da bi se taka zgodba končala kot s tistim bogatašem, ki se je gostil in lepo oblačil, a je umrl brezimno, bil »serijsko« pokopan in je v večnosti moral »plačevati« za svoje zemeljske razvade. Rotim vas, ki to berete, da takih blagrov ne jemljete resno in jim ne sledite. Kvečjemu se jim nasmehnite. Če pa vam dajo misliti, spremenite na bolje, kaj je potrebno, v luči Jezusovih blagrov.

Človek je vedno razpet med zemeljskim (tvarnim) in nebeškim (duhovnim), minljivim in neminljivim, čutnim in presežnim. Vedno je pred izbiro, katerim blagrom slediti, koga imeti za vzor, kako se obnašati. Človek ima to čudovito priložnost in odgovornost, da si v tem kratkem zemeljskem življenju zasluži večnost, da v izbiri, ki jo nudi svet, izbere to, kar pripelje k Bogu, ki mu sme reči Oče in ga gledati v oči.

Svetniki, katerih praznik je danes, so svoje zaupanje utemeljili na Bogu in Jagnjetu. Ker so tako storili, so deležni tega, kar blagri obljubljajo, in so svojo grešnost pustili za sabo: Obleko svojega bivanja so pobelili z Jagnjetovo krvjo (prim. Raz 7,14), ki se je prelila zanje v odpuščanje grehov. Takih je brez števila (prim. Raz 7,9), neprecenljivi so, njihov zgled je kot zvezdno nebo, ki nudi življenjsko orientacijo, njihovo zaupanje Bogu in Jagnjetu je neizmerno. Naj bodo navdih in smerokaz za nas, ki smo vsakodnevno postavljeni pred ponudbo tega sveta in Božjo ponudbo, pred minljivi blišč in krstno oblačilo, ki je Jezus.

Blagoslov Vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas, z vami vedno ostane in se po vas širi. Amen.

Oznanila

Danes (1. 11.) je sv. maša tudi ob 15.00 na pokopališču. Sledi ji molitev za rajne in blagoslov grobov.

Cerkev naklanja v prvih osmih dneh novembra popolni odpustek za vsak obisk pokopališča in molitev za rajne. Prav tako ga je mogoče prejeti v vseh cerkvah in javnih kapelah 1. in 2. 11. ter na nedeljo po Vseh svetih, če gremo k sv. spovedi in obhajilu, izpovemo vero ter molimo po papeževem namenu (npr. očenaš).

Jutri, 2. 11., na dan spomina vseh vernih rajnih, bo sv. maša tudi ob 10.00 na pokopališču. Darovali jo bomo za vse naše drage rajne, da bi jim Bog dal gledati svoje obličje v slavi. Bog povrni vsem, ki s svojimi molitvami in darovi za sv. maše dajete dobro besedo zanje pri Bogu.

V sredo, 4. 11., po večerni sv. maši bo v župnišču srečanje staršev veroučencev 8. razreda.

V četrtek, 5. 11., ob 10.00 je sv. maša v domu Deos.

V petek je prvi petek. Priložnost za sv. spoved je pol ure pred vsako sv. mašo. Po dopoldanski sv. maši obhajamo varovance v domu v Olmu. Po dogovoru prinesemo sv. obhajilo tudi bolnikom na njihov dom.

V soboto je prva sobota. Pri dopoldanski sv. maši sodelujejo člani Živega rožnega venca, pol ure pred njo je priložnost za sv. spoved.

Prihodnja nedelja je zahvalna nedelja, ko se Bogu zahvaljujemo za sadove zemlje (tudi za tiste, ki jih nabavimo v trgovini), za sadove in uspeh našega dela, za uspeh pri učenju in sploh za vse, kar prejemamo po dobroti Boga in ljudi, ki za nas molijo in s svojim delom omogočijo, da lepo živimo.
Pred Boga prinesimo tudi tisto, kar mora na njivi našega življenja še zrasti in se okrepiti, vzkliti in dozoreti: naše načrte in sklepe, naloge in podvige. Hvaležnost je zdravilo proti nevoščljivosti. Naj Bog daje rast vsemu, kar dobrega začenjamo, in blagoslovi vse, kar se je dobro končalo.

Prihodnjo nedeljo ob 9.00 ima v veliki veroučni učilnici pri Rotundi vaje otroški zbor.

V soboto, 14. 11., je na Škofijski gimnaziji v Vipavi škofijsko srečanje organistov in pevovodij.

Blagoslovljena voda je na razpolago v zakristiji pol ure pred in pol ure po sv. maši. Primerno stekleničko ali plastenko prinesite s seboj. Blagoslovljena voda ni magični predmet, temveč vidno znamenje nevidne Božje navzočnosti in njegove milosti. Če jo uporabljamo z vero, obnavljamo pripadnost Kristusu in Cerkvi ter ponižno prosimo za njegov blagoslov, varstvo in pomoč.