KOPRSKA STOLNICA MARIJINEGA VNEBOVZETJA

Začetki koprske stolnice in škofije segajo v prvo polovico 6. stoletja, kar potrjuje izročilo in pred kratkim odkrita plošča pod korom stolnice. Prvi škof sv. Nazarij (+524) je bil doma iz Boršta v okolici Kopra in počiva v sarkofagu ob škofovski grobnici. Stolnica je posvečena Marijinemu vnebovzetju, kar je izpričano v  8. stoletju, za časa škofa  Janeza I. Med najpomembnejše koprske škofe sodi Paolo Naldini (1686 – 1713), ki je leta 1700 napisal zgodovino škofije (Corographia Ecclesiastica, Benetke 1700) in je pokopan v cerkvi Sv. Blaža.

Po izročilu je sedanja koprska stolnica že peta, po nekaterih virih celo šesta cerkev na tem mestu. Sedanjo velikost in obliko je stolnica dobila sredi 18. stoletja po beneškem arhitektu Massariju.

Današnja stolnica je 70m dolga in 25m široka; dolžina ladje je 40m. Pod prezbiterijem je bila v prejšnji cerkvi kripta, podzemeljska kapela – z oltarjem sv. Elija, kamor so vodile stopnice z leve in desne strani glavnega oltarja. Kripto so leta 1716, ko so stolnico preurejali, porušili in zasuli. Od prejšnje cerkve je ostalo nedotaknjeno pročelje, ki pa je bilo postavljeno v dveh obdobjih : spodnja polovica v gotsko-benečanskem slogu leta 1392, zgoraj pa v lombardskem slogu skoraj sto let pozneje (1488). Takrat so prejšnjo cerkev podaljšali do pročelja in zvonika.

Zvonik koprske stolnice je občinska last. Visok je 53m. Zidan je bil v več etapah in večkrat preurejen. Prvotno je stal sam zase in je služil v vojaške namene kot trdnjava in opazovalnica. S stolnico je bil spojen leta 1488, današnjo obliko pa je dobil leta 1664, obnovljen pa 1989.

Poleg koprske stolnice je krstilnica, rotunda Karmelske Matere Božje, in sodi med najstarejše stavbe v Kopru (12. stoletje).

Oltarji v koprski stolnici

• Veliki oltar je delo piranskega mojstra Gasparja Albertinija (1789), ki je od leta 1968 (po načrtih arhitekta Tomaža Štruklja) v skladu z liturgičnimi navodili II. vatikanskega koncila preurejen in obrnjen proti ljudem. 

	Oltar sv. Petra in Pavla iz nekdanje cerkvice sv. Dominika (1806) nosi sliko, ki je najboljše delo koprskega slikarja Bartolomeja Gianellija (1824 – 1894).
	Oltar Brezmadežne ima sliko istega slikarja Gianellija. Naslikal jo je v naglici na željo koprskega kapitlja,ker je le-ta hotel imeti priložnostno sliko ob razglasitvi dogme brezmadežnega spočetja 8. Decembra 1854.
	Oltar sv. Hieronimaje(1670) delo beneškega kiparja Aleksandra Tremignana.
	Oltar sv. Križa je leta 1894 izdelal kipar Scipione Biggi Carrara in je dar dosluženega koprskega kanonika Abata Schiavija, kateremu je kipar izdelal tudi grobnico.

Druge zanimivosti v stolnici

• Korne klopi je izdelal v Kopru v letih 1686 – 1687 iz oljčnega lesa »mister Stefano Bandesi Tedesco«. Vsebujejo grb škofa Agostina Britija, ki je kril stroške. Iz iste dobe je tudi veliki legile (stojalo za knjigo) v kotu.
• Orgle so iz leta 1773 (prof. Gaetano Callido, Benetke). Prejšnje je leta 1771 uničila strela.
• Fanali, veliki, iz lesa izrezljani in pozlačeni zaprti svečniki, so benečansko delo (Paolo De Mori, 1750). Istega izvora je tudi večina navadnih svečnikov.

	Prižnico je leta 1758 izdelal Lorenzo Farolli v stilu rokokoja.     Isti kipar je štiri leta prej izklesal steber s kipom karla VI.     na Piazza della Borsa v  Trstu.
	Škofovski prestol je lesen, izdelan okoli leta 1730.      Na njem je leta 1996 sedel papež Janez Pavel II.